Hrovat: Komisija  za štetje t.i. izbrisanih bo gradivo pridobivala s pomočjo sodišča

Robert Hrovat je danes po tretji seji preiskovalne komisije, ki preiskuje politično odgovornost za štetje t.i. “izbrisanih” poudaril, da je komisija sprejela dokazni sklep in določila priče, obravnavali pa so tudi problematiko glede dela preiskovalne komisije. Robert Horvat je pojasnil, da je bil dokazni sklep dopolnjen z  določenimi dodatki, vendar sprejet soglasno.  Predsednik preiskovalne komisije je poudaril, da je komisija danes tudi sprejela sklep: ” Preiskovalna komisija zadnjič poziva Vlado RS in generalni sekretariat, da ji v roku treh delovnih dni od prejema zahtevka omogoči vpogled v zahtevano gradivo. V nasprotnem primeru komisija pooblašča predsednika, da na podlagi 13. člena v zvezi s 14. členom Zakona o parlamentarni preiskavi magnetogram točke 1.c dnevnega reda seje vlade z dne 8.1. 2004, kot je bilo sprejeto na drugi seji preiskovalne komisije, zahteva preko sodišča,” je poudaril predsednik Hrovat.

Izpostavil je tudi, da se problematika pridobivanja gradiva nanaša še na Ministrstvo za notranje zadeve, “kjer smo želeli pridobiti spisek javnih uslužbencev, ki so imeli podjemne pogodbe pri vnašanju podatkov iz ročnih v elektronske evidence, t.i. “izbrisanih”,” je pojasnil Hrovat in dodal, so se koalicijski poslanci premislili in so menili, da ni potrebno več zahtevati gradiva, ki govori o tem spisku, kar pa je v nasprotju s sprejetim sklepom 2. seje komisije. Pojasnil je, da bo tudi v tem primeru Komisija zahtevala, da se realizacija sklepa glede izročitve zahteva preko pristojnega sodišča.

“Naše mnenje je, da gre pri obrazložitvi gospe ministrice, da to ni gradivo, ki bi kakorkoli bilo relevantno pri naši preiskovalni komisiji, za zavajanje. Menimo, da so posamezniki lahko pomembne priče, ki bi lahko osvetlile dogajanje iz takratnih časov, ko se je iz ročnih evidenc prenašalo v elektronske evidence. Zavračam pa namige, da želimo ljudi izpostavljati šikaniranju, saj sem predlagal , da bi ljudi, iz seznama, katerega bi moralo posredovati ministrstvo, izbrali  povsem naključno,” je še pojasnil Robert Horvat.

V nadaljevanju objavljamo nekaj dodatnih pojasnil predsednika Komisije, v priponki pa se nahaja dokazni sklep z določitvijo prič.

1.        Preiskovalna komisija je dvakrat soglasno v skladu z Ustavo RS in Zakonom o parlamentarni preiskavi zahtevala predajo spiska o pogodbenih delavcih, ki so izvajali izdajanje dopolnilnih odločb.

2.        Kot predsednik preiskovalne komisije sem predsednika Vlade RS naslovil pismo, v katerem pojasnjujem pravne podlage za omenjeno zahtevo.

3.        Iz navedenih dejstev izhaja, da je preiskovalna komisija kljub očitnemu oviranju njenega dela do MNZ potrpežljiva, ker bi lahko komisija že v prejšnjih fazah ob nedvoumnih kršitvah s strani MNZ uporabila določbe 13. člena Zakona o parlamentarni preiskavi.

(13 člen, 4. alineja (4) Prisilni ukrepi zoper preiskovance, priče in izvedence: privedba, kazni, hišna in osebna preiskava in zaseg predmetov se v postopku parlamentarne preiskave lahko izvajajo le prek sodišča. Ustrezno zahtevo z obrazložitvijo, ki ji je treba priložiti sklep o predmetu preiskave, je treba vložiti pri sodišču, na čigar območju naj bi se izvedel omenjeni ukrep. Zaprošeno sodišče ni upravičeno ocenjevati umestnosti ukrepa. Če pa meni, da ni v skladu z zakonom, zahteva odločitev višjega sodišča. Zoper odločitev višjega sodišča ni pritožbe. Sodišče obravnava te zahteve prednostno. )

4.        Ministrica Katarina Kresal v svojih odgovorih parlamentarni preiskovalni komisiji vztrajno poskuša podtakniti domnevo, da bi predaja omenjenega spiska povzročila politizacijo uslužbencev na običajnih delovnih mestih ter da je tendenca preiskovalnih komisij politične in ne pravne narave. Parlamentarna komisija v skladu z zakonom ugotavlja politično odgovornost nosilcev javnih funkcij. Preiskovalna komisija ugotavlja, da je vzrok takim tendencam ravno oviranje preiskovalnih komisij, kakršno izvaja ministrica Katarina Kresal, ker preiskovalna komisija ne more preiti iz procesnih na vsebinska vprašanja. Morebitno zaslišanje zaposlenih na »običajnih delovnih mestih« ne bo in ne sme biti v funkciji ugotavljanja njihove politične odgovornosti, niti jim ne bo preiskovalna komisija postavljala vprašanj, ki bi zahtevala od teh prič kakršnokoli politično izjasnjevanje. V skladu z namenom Zakona o parlamentarni preiskavi ima preiskovalna komisija pristojnost od teh prič izvedeti dejstva, kako so se politične usmeritve vlade ali posameznega ministra v skladu s 4. členom Zakona o Vladi Republike Slovenije prenesle v strokovni in izvedbeni nivo. Na osnovi posamičnih ugotovljenih dejstev iz izvedbenega nivoja bo preiskovalna komisija ugotavljala politično odgovornost nosilcev javnih pooblastil. Priče bodo izpostavljene ugotavljanju dejstev v najmanjši potrebni meri z upoštevanjem dostojanstva in osebne integritete. V tej fazi strokovne ugotovitve onemogoča ravno ministrica Katarina Kresal s politizacijo jasno definiranih zakonskih pristojnosti preiskovalne komisije.

5.        Kot predsednik preiskovalne komisije zavračam navedbe, da preiskovalna komisija posega v avtonomijo državne uprave. Ugotavljanje že izvršenih dejstev o dejanskem načinu izvedbe političnih in strokovnih usmeritev ne more biti poseg v avtonomijo državne uprave.

6.        Ministrica Katarina Kresal posega v avtonomijo zakonodajne veje oblasti s ponavljanjem zahteve, da mora preiskovalna komisija navesti konkretne in specifične razloge, zakaj bi bil ta spisek bistvenega pomena za delo preiskovalne komisije. Preiskovalna komisija je neodvisna in avtonomna in ji ni potrebno navajati niti razlogov niti metod svoje dela, ki so v skladu z Zakonom o parlamentarni preiskavi. S tako zahtevo se ministrica Katarina Kresal postavlja v vlogo preiskovalca in ne v vlogo preiskovanca, kar pomeni grob poseg v avtonomijo preiskovalne komisije.

7.        Ministrica Katarina Kresal v nobenem odgovoru ni navedla zakonitega razloga za zavrnitev predaje zahtevanega gradiva.

8.        Ministrica Katarina Kresal se v zavrnilnem odgovoru sklicuje na 235. člen Poslovnika državnega zbora in odločbo Ustavnega sodišča RS št. 303/05. Omenjeni člen poslovnika se navezuje na predstavljanje vlade oziroma njenih predstavnikov v Državnem zboru RS na plenarnem zasedanju parlamenta ali rednih odborih. Ministrica se sklicuje na povsem napačen akt, ta določba poslovnika nima pravnih učinkov na Zakon o parlamentarni preiskavi, ker ima parlamentarna preiskovalna komisija v skladu s 93. členom Ustave RS smiselno enak pooblastila kot pravosodni organi. Podobno nekoliko manj strogo določbo je v funkciji poizvedovanja zakonodajalec določil v Zakonu o parlamentarnem nadzoru obveščevalnih in varnostnih služb, kjer se je na zahtevo komisije vsak zaposleni v nadzorovani službi dolžan udeležiti seje komisije in na njej v okviru pooblastil, ki jih ima na svojem delovnem mestu ali položaju, dajati pojasnila ter odgovarjati na vprašanja članov komisije. V preteklosti so bile pred preiskovalnimi komisijami zaslišane tudi priče iz gospodarstva in fizične osebe. Analogno tej napačni interpretaciji ministrice za notranje zadeve Katarine Kresal bi v tem primeru šlo za političen poseg v gospodarstvo ali zasebnost posameznika.