Hrovat: "Država je dolžna vsem kategorijam ljudi, ki so v socialni stiski zagotoviti neko minimalno pokojnino ali pa varstveni dodatek"

Sporno je, da pomoč države postane kredit. Poslanke in poslanci so na redni seji državnega zbora obravnavali predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o socialnovarstvenih prejemkih. Stališče PS SDS je predstavil poslanec Robert Hrovat.

ROBERT HROVAT: “Hvala lepa, gospod podpredsednik. Spoštovani. Ker je izvajanje zakona o socialno-varstvenih prejemkih vezano na zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev je tudi pri tem bistveno spoznanje, da danes sprejemamo ta zakon, zaradi nevzpostavitve centralne evidence pravic iz javnih sredstev in zaradi organizacijskih sprememb na centrih za socialno delo. Enako kot pri prejšnjem zakonu, evidence niso vzpostavljene, prenosa kadrov iz občin na centre za socialno delo ter prostorov in opreme še ni. Torej ponovno opozarjamo, na to, da ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in invalide ni opravilo svojega dela kot smo sprejeli v zakonu pred enim letom.V Slovenski demokratski stranki se strinjamo z rešitvami predloga zakona, ki se nanašajo na urejanje pravic oseb z motnjami v duševnem razvoju. Tudi v naši poslanski skupini smo se soočili in seznanili s pobudo Zveze sožitje, za sprejem ustreznih sprememb Zakona o socialnovarstvenih prejemkih, ki bi preprečile vključitev oseb z motnjami v duševnem in telesnem razvoju med prejemnike socialne pomoči. Ugotavljamo, da se je na odboru upoštevalo vse predloge Zveze sožitje, torej da se zakon dopolni s pravico do nadomestila za invalidnost ali dodatka za tujo nego in pomoč. Hkrati pa se v Slovenski demokratski stranki sprašujemo ali obstajajo tudi druge kategorije ljudi, ki se jim bodo zmanjšale pravice iz javnih sredstev glede na sedanje stanje. Številne invalidske organizacije so nas zasule s prošnjami, da se tudi za njih uredi podoben status. Država je dolžna vsem kategorijam ljudi, ki so v socialni stiski, po členih teh zakonov zagotoviti neko minimalno pokojnino ali pa varstveni dodatek, kakor hočete, katera pa verjetno ni bila nikoli mišljena, da bo postala kredit. Socialna pomoč je namenjena tistim, ki so pomoči potrebni. Rešitve teh treh zakonov, ki jih danes obravnavamo, sicer gredo v smeri medgeneracijske solidarnosti, vendar se nam zdi nekoliko sporno in je vredno nekega razmisleka, če je ta ureditev res optimalna. Namreč zakon določa, da v kolikor je za čas življenja pokojnik prejemal socialno pomoč ali varstveni dodatek in je vknjižil svoje premoženje, ga v protivrednosti na koncu dobi država. Torej če nekdo živi v hiši in v tej hiši tudi ostane, lahko dobi transfer od države, vendar mora državi garantirati, da bo ta transfer, ki ga je pridobil, poplačal s premoženjem, ki ga ima.Ne gre več za avtomatizem, kot je bil včasih, ampak po smrti prejemnika socialne pomoči država sede na premoženje. Sprašujemo se, ali je to res najboljša in najoptimalnejša rešitev? In ugotavljamo, da morda le ni to najboljša rešitev, ampak ker se zavedamo, da možnosti za popravo tega zakona praktično ni več, zakonu zaradi na začetku tega stališča obrazloženih izboljšav ne bomo nasprotovali. Hvala.”