Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch: »Med slovenskimi zamejci in zdomci moramo vzpodbujati učenje slovenskega jezika, ki je temelj narodne identitete. Rojaki po svetu so naši ambasadorji, zato moramo ohranjati njihovo domovinsko zavest.«
Dr. Helena Jaklitsch se je včeraj na seji Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu predstavila kot kandidatka za ministrico za Slovence v zamejstvu in po svetu, kjer je predstavila svoje poglede na položaj slovenske manjšine in načrte za vzdrževanje in krepitev odnosov s slovensko manjšino, slovenskimi zdomci in izseljenci po svetu.
Uvodoma se je Jaklitscheva zavzela za karseda veliko pomoč Slovencem v zamejstvu in po svetu, »ki bo prispevala k njihovemu povezovanju z matično domovino«. Opomnila je, da bomo letos praznovali 30. obletnico obstoja samostojne države, za kar se gre zahvaliti tudi našim rojakom po svetu, ki so se angažirali tako z vzpodbujanjem ideje o samostojni državi kot pri zavzemanju za priznanje v tujih državah.
Država je z zapostavljanjem slovenske diaspore zatrla navdušenje, ki ga je bilo občutiti pri zdomcih ob osamosvojitvi Slovenije.
V svojem nagovoru se je dotaknila položaja Slovencev na avstrijskem Koroškem, »kjer je dejavnost koroških Slovencev zelo dejavna in raznolika«. Jaklitscheva pozdravlja tamkajšnjo široko paleto kulturnih društev, gledaliških skupin, pevskih zborov in športnih zvez, ki privabljajo mlade. »Vse to vzpodbuja usidranost v okolje, kjer živijo že stoletja, ter krepi narodno zavest,« je prepričana nova ministrica, ki bo tudi v prihodnje podpirala takšne dejavnosti. Ob tem si želi, da bi bilo med Koroško in Slovenijo vedno več kulturnih izmenjav, še posebej mladinskih. »Meja med Koroško in Slovenijo še vedno obstaja, zato se moramo še toliko bolj zavzemati za povezanost z našimi zamejci,« je dejala. Opozorila je, da bo Avstrija letos praznovala 100. obletnico koroškega plebiscita, pri čemer gre po njenem mnenju za obletnico, »ki je Slovenci ne moremo praznovati, lahko pa jo obeležujemo in se iz zgodovinskih izkušenj tudi kaj naučimo«. Novo ministrico veselijo pobude mladih, ki se angažirajo za izpolnitev obljub avstrijske vlade glede pravic slovenske manjšine.
Dr. Jaklitscheva je nadaljevala s slovensko skupnostjo v Italiji, kjer se je situacija v zadnjih nekaj letih precej spremenila: »Razlogi so vedno večje število mešanih zakonov, proces asimilacije, po drugi strani pa se vse več italijanskih družin zanima za šolske dejavnosti v slovenskem jeziku.«. Jaklitscheva namerava posebno pozornost nameniti skrbi za jezik, vidno dvojezičnost in večjo rabo jezikovnih pravic, predvidenih po zakonu. Tudi v tem primeru izpostavlja potrebno angažiranost tamkajšnjih mladih, kajti »brez njih skupnost ne more živeti, se ohranjati in razvijati«. Verjame, da se lahko v sodelovanju z zamejskimi ustanovami naredijo veliki koraki k izboljšanju statusa Slovencev v zamejstvu: »Pri tem ne gre le za finančno pomoč, temveč tudi za pomoč pri organizaciji in podpori njihovih dejavnosti ob naši prisotnosti«.
V Italiji letos mineva 100. obletnica požiga Narodnega doma v Trstu, zato je Jaklitscheva spomnila na nekaj let stare obljube italijanske vlade o vrnitvi te ustanove. V Videmski pokrajini, kjer je bila priznana prisotnost Slovencev šele leta 1999, je v zadnjem obdobju opaziti blag vzpon slovenstva, »bistveno vlogo pa tu igra predvsem šolstvo, zato bomo morali najti stabilnejšo rešitev za poučevanje slovenskega jezika«. Glede političnega področja bo po njenem mnenju potrebna predvsem velika pozornost na področju volilnega zakona in vprašanje slovenske zastopanosti v italijanskem parlamentu.
»Z zanimivo situacijo se srečujemo na Madžarskem, kjer trenutna oblast porabskim Slovencem daje velike možnosti za financiranje dodatnih dejavnosti,« izpostavlja Jaklitscheva, ki razume skeptičnost glede namenov madžarskih oblasti, toda po njenem mnenju je to priložnost treba izkoristiti, saj je to v interesu tamkajšnjih Slovencev in Slovenije. »Porabje je namreč eno najbolj ekonomsko šibkih področij, zato moramo okrepiti tamkajšnje gospodarstvo,« še dodaja.
Jaklitscheva ni pozabila niti na slovensko narodno manjšino na Hrvaškem, ki je predvsem v luči njene pretekle nepriznanosti v marsičem posebna: »Danes je med Slovenci na Hrvaškem izjemno aktivno kulturno delovanje, medtem ko se politična komponenta šele prebuja,« je ocenila. Sama vidi priložnost v oblikovanju Nacionalnega sveta slovenske narodne manjšine, ki bi lahko postal relevanten sogovornik do hrvaških oblasti. Prav tako si želi narediti več na področju izvolitve slovenskega predstavnika v hrvaškem Saborju. »Vem, da se to zdi skoraj nemogoče, toda dolgoročno se moramo zavzemati tudi za to priložnost,« je ob tem dejala. Vzpodbujanje zaposlovanja in študijskih izmenjav tamkajšnjih Slovencev v matični domovini pa bi po njenem mnenju okrepilo njihovo slovensko identiteto.
.@HJaklitsch: Dobro bi bilo oblikovati nacionalni svet slovenske narodne manjšine, ki bi postal relevanten sogovornik do hrvaških oblasti za pravice Slovencev na 🇭🇷. #hearing pic.twitter.com/XMmUHfQq1Q
— SDS (@strankaSDS) March 13, 2020
Glede slovenskih skupnosti v zahodnih državah vidi težavo v vse večji individualizaciji, kar se pozna v upadu števila članov v slovenskih društvih, »toda to še ne pomeni konca slovenske identitete, temveč le iskanje novih priložnosti za povezovanje naših rojakov«. Jo pa skrbi padec jezikovne kompetence, kajti »jezik je jedro in ključni dejavnik identitete«.
Jaklitscheva obenem pozdravlja vse nove ideje za krepitev narodne zavesti, kot je v zadnjem času priljubljeno raziskovanje svojih korenin s pomočjo družinskih debel. »Urad ima posebno poslanstvo, da podpira in vzpodbuja učenje slovenskega jezika v vseh oblikah,« poudarja Jaklitscheva, ki se zaveda, da je ob tem potrebna pomoč Ministrstva za izobraževanje. Spregovorila je tudi o slovenskih društvih na območju nekdanje Jugoslavije, katerih število je v zadnjih letih občutno narastlo: »Potrebno bo premišljeno delo, da ta zagon ne bo usahnil in da bodo ti rojaki ostali naši ambasadorji.«
.@HJaklitsch: Posebno poslanstvo Urada za Slovence po zamejstvu in v svetu vidim v spodbujanju učenja slovenskega jezika v najrazličnejših oblikah - medgeneracijski prenos slovenščine v družinah, podpora profesionalnim in prostovoljnim učiteljem, oblikovanje gradiv ... pic.twitter.com/iQr7sBLY9v
— SDS (@strankaSDS) March 13, 2020
V svoji predstavitvi je nadaljevala s povojno emigracijo v Argentini, ki se še vedno ponaša z visoko mero agilnosti, domovi pa so polni mladine, ki še vedno dokaj dobro obvlada slovenski jezik. Kljub veliki pozornosti Slovenije do rojakov po svetu, pa Jaklitscheva izpostavlja pasivnost glede vzpodbujanja povratništva izseljencev in njihovih potomcev: »Zavedati se moramo, da so to naši ljudje, čeprav gre za 3. ali 4. generacijo izseljencev. V državi svojih staršev, dedkov in babic se morajo počutiti sprejete,« je menila. Pomembno se ji zdi tudi vprašanje, kaj lahko v Sloveniji storimo, da bomo državljanom zagotovili kvalitetno življenje in ti ne bodo odhajali v tujino.
Vprašajmo se, kaj lahko storimo, da Slovenci ne bodo množično odhajali v tujino. Če že odidejo, pa moramo zagotoviti, da bodo šli v svet s polno mero domovinske zavesti. V tujini jih moramo oplemenititi s povezovanjem v skupnosti in jim dati nov elan.
Ob koncu se je dotaknila še vračanja Slovencev iz Venezuele, kjer je po njenem prepričanju urad opravil dobro delo, »toda če pomislimo na repatriacijo večjega števila oseb v prihodnosti, ta sistem ni optimalen, saj to področje zahteva veliko angažmaja, zato se moramo kot država na to možnost pripraviti«. Jaklitscheva se zaveda, da bo potreben še tehten razmislek, kako tem ljudem, po vrnitvi v Slovenijo, pomagati pri tem, da bo njihovo življenje tu zaživelo in se bodo vključili v okolje.
Dodaja še, da se moramo tudi Slovenci, živeči v domovini, zavedati obstoja rojakov in manjšin izven meja slovenske države, še posebej pa je treba o tem poučiti mlade, »ki danes pogosto ob prestopu meje, ne vedo, da ne prihajajo v Udine, temveč v Videm, v Beljak in ne v Villach«.
