Grims: Kaj je postalo Ustavno sodišče v sedanji sestavi?

Član IO SDS mag. Brane Grims je na današnji tiskovni konferenci komentiral odločitev Ustavnega sodišča v zvezi z referendumom o t. i. izbrisanih: Član IO SDS mag. Brane Grims je na današnji tiskovni konferenci komentiral odločitev Ustavnega sodišča v zvezi z referendumom o t. i. izbrisanih:Najprej želimo opozoriti na očitno s pravnimi načeli sprto in etično povsem nesprejemljivo prakso Ustavnega sodišča pri obravnavi naše pritožbe. Določeni novinarji so včeraj očitno prejeli odločbo Ustavnega sodišča, preden je bila odločba vročena katerikoli od strank v postopku, torej preden smo jo prejeli pobudniki in Državni zbor. To bistveno odstopa od dosedanje pravne prakse, saj se vsi spomnimo preteklih odločb, ki smo jih želeli pridobiti bodisi novinarji, politične stranke ali zainteresirana javnost, pa smo bili dosledno odklanjani vse dotlej, dokler ni bila odločba vročena strankam v postopku in je s tem začela učinkovati. Tokrat je šlo torej očitno za povsem drugačno, ideološko oziroma politično motivirano odločitev. Prišel je torej trenutek, ko se moramo vsi vprašati, kaj je postalo Ustavno sodišče v sedanji sestavi. Edino, kar je v tej odločbi pozitivnega, je tisti del obrazložitve, v katerem je Ustavno sodišče zapisalo, da lahko Državni zbor – in torej nihče drug – zavrne razpis referenduma, če oceni, da gre za zavlačevanje postopka, vendar ima potem pobudnik vedno pravico do pritožbe na Ustavno sodišče. Spomnili se boste, da sta si zlasti LDS in ZLSD prizadevali za tolmačenje, po katerem bi v primeru zavrnitve referendumske pobude lahko državni zbor še pred potekom pritožnih rokov nadaljeval z zakonodajnim postopkom, s čemer bi bila pobudnikom dejansko odvzeta možnost učinkovitega sodnega varstva, torej vrednota, zaščitena s slovensko ustavo ter temeljnimi akti OZN in Evropske unije. Osrednji del utemeljitve odločbe pa žal ni dostojen položaja institucije, ki jo je izglasovalo. Ustavno sodišče je pred tedni odločilo, da referendum na osnovi pobude, ki sta jo podpisala dr. Andrej Bajuk in Janez Janša, ni dopusten, ker se dotika osrednjega vprašanja zakona – torej povrnitve statusa za nazaj. Tokrat isto Ustavno sodišče prepove uresničevanje ustavne pravice do referenduma zato, ker se referendumska pobuda dotika – citiram! – »vprašanj, ki za predlagani zakon niti niso ključna«! Lahko bi se smejali, če ne bi šlo za uresničevanje ustavno varovane vrednote – pravice do neposrednega odločanja in načela suverenosti ljudstva. Morda je še bolj, kot to, kar v obrazložitvi je, zanimivo tisto, kar je ustavno sodišče ignoriralo, zlasti očitne kršitve poslovnika s strani vlade; in še posebej dejstvo, da del politike s pomočjo tako imenovane civilne družbe, ki jo vlada plačuje z denarjem ministrstva za šolstvo, razpihuje nestrpnost in blati državo Slovenijo, njeno osamosvojitev in vse lojalne državljane in državljanke z razširjanjem neresnic o slovenski osamosvojitvi v tujini. O neustavnosti takšnega početja ne more razsojati nihče razen Ustavnega sodišča in da se to v sedanji sestavi izogiba opredelitvi do tako pomembnega vprašanja, žal pove zelo veliko. Temeljno pravno načelo namreč pove, da kdor molči, se strinja. Pravica, ki bi morala biti slepa in pravično tehtati samo argumente ene in druge strani, je v Sloveniji očitno začela močno škiliti v skrajno levo. Potem se res ne gre čuditi, da je na zadnji raziskavi javnega mnenja celo g. Toš izmeril, da se je nekoč tako ugledno Ustavno sodišče sedaj znašlo med institucijami, ki jim državljani najmanj zaupajo. Kako torej naprej? Če se res ne bi smelo več dati pobude ne o ključnem vprašanju zakona, niti o tistih vprašanjih, za katere tudi Ustavno sodišče samo priznava, da niso ključna; potem ne bi bilo mogoče sklepati drugače, kot da si Ustavno sodišče jemlje pravico sanirati polomijo vladajoče koalicije, ki ni uspela s poskusi spremembe ustave, s katerim bi ustavno pravico državljanov do neposrednega odločanja praktično ukinili. Toda to bi pomenilo, da Ustavno sodišče pristaja na vlogo ideološkega podaljška sedanje vladajoče večine in se postavlja nad Ustavo samo, kar je z vidika ustavnosti in obstoja pravne države res srhljiva možnost. Zato bi bilo najbrž smiselno dokončno preveriti to tezo in vložiti novo pobudo, ki bi upoštevala še tokratno odločbo in če bi Ustavno sodišče prepovedalo tudi tak referendum, bi bilo vse jasno. Pobudniki bomo v prihodnjih dneh in tednih zagotovo preučili vse možnost. Vsekakor boste o vseh nadaljnjih korakih pobudnikov pravočasno obveščeni.” Posnetek v MP3 zapisu