Gre za uporabo sodne veje oblasti za diskreditacijo osamosvojitvene vojne

Na včerajšnji nujni seji so člani in članice Odbora za obrambo na zahtevo poslanske skupine Slovenske demokratske stranke obravnavali sum zlorabe pravosodja z uporabo kazenskega zakonika nekdanje SFRJ z namenom omadeževanja slovenske osamosvojitvene vojne in takratnega poveljnika 30. razvojne skupine teritorialne obrambe Toneta Krkoviča z izkrivljanjem resnice v primeru sestrelitve helikopterja nad Rožno dolino v času vojne za Slovenijo.

Okrožno sodišče vodi postopek zoper brigadirja Toneta Krkoviča po nekdanji zakonodaji SFRJ 

Uvodoma je poslanec SDS Franc Breznik predstavil dejstva iz zahteve za sklic nujne seje. Poudaril je, da v letošnjem letu praznujemo 25 let nastanka samostojne Slovenije, kar je edinstven in ključen dogodek v slovenski zgodovini. Dodal je, da Slovenija žal danes ni takšna, kot smo si jo želeli.

Kot je znano, je Okrožno sodišče v Ljubljani na podlagi zahteve za preiskavo zaradi suma umora med osamosvojitveno vojno na zaslišanje povabilo brigadirja Toneta Krkoviča zaradi kaznivih dejanj po 46. členu KZ SRS v zvezi z 22. členom KZ SFRJ, v zvezi s 4. členom KZ SFRJ. Vsekakor gre za pomenljivo dejstvo, da ljubljansko Okrožno sodišče vodi postopek zoper brigadirja Toneta Krkoviča po nekdanji zakonodaji SFRJ. 

Dejanje, ki se brigadirju Tonetu Krkoviču očita, naj bi se zgodilo med sestrelitvijo helikopterja nad Rožno dolino v Ljubljani, 27. junija 1991. V sestreljenem helikopterju sta takrat umrla Makedonec Bojanče Sibinovski in Toni Mrlak. Vdova pokojnika Emilija Mrlak Tonetu Krkoviču očita, da je ukazal sestrelitev helikopterja JLA, čeprav ta ni bil oborožen in naj bi Mrlak tajno sodeloval s Teritorialno obrambo ter pripravljal prevoz dveh helikopterjev JLA na slovensko stran. Vendar pa tovrstne govorice nikoli niso bile potrjene. Dejstvo je, da je pilot Mrlak imel možnost, da tistega dne odleti na ozemlje, ki ga je kontrolirala Teritorialna obramba, to je bilo takrat več kot 90 odstotkov slovenskega ozemlja, vendar tega ni storil.

Breznik je izpostavil, da v SDS ne moremo spregledati absurdnosti dejstva, da se v Sloveniji leta 2016 enemu izmed glavnih osamosvojiteljev želi soditi po zakonih nekdanje države. Prav tako bode v oči, da je pod vabilo obdolžencu podpisana sodnica Deša Cener, ki je slovenski javnosti znana po oviranju parlamentarne preiskave o bančni luknji ter sporni preiskavi sedeža SDS in protiustavni zahtevi po zasegu celotne korespondence stranke.

Potrebno je poudariti tudi dejstvo, da gre za eklatanten poskus kriminalizacije in diskreditacije najvidnejših osebnosti slovenske osamosvojitve, ki trajajo že več let, zadnje čase pa z uporabo najpritlehnejših metod dobivajo vedno večje razsežnosti. Osamosvojitveni upor proti jugoarmadi se želi prikazati kot kriminalno dejanje, pri katerem so bili agresorski vojaki žrtve, osamosvojitelji pa zločinci. Po drugi strani pa je nelustrirano sodstvo oprostilo polkovnika JLA Borislava Popova, ki je bil obtožen vojnih hudodelstev zoper civilno prebivalstvo v času osamosvojitvene vojne.

Mi si vojne nismo želeli in je tudi nismo povzročili, smo se pa aktivno borili

V razpravi je BgGen Tone Krkovič najprej izpostavil dejstvo, da je danes slovensko sodstvo možno uporabljati v politične namene, ker lustracija ni bila izvedena. Nasprotniki osamosvojitve po besedah Krkoviča igrajo umazano igro, režiser je znan, tehnike so iste kot v preteklosti. »Mi si vojne nismo želeli in je tudi nismo povzročili, smo se pa aktivno borili,« je pripoved nadaljeval Krkovič. Ponovno je poudaril, da pri sestrelitvi helikopterja ni šlo za streljanje na posameznika, ampak po ukazu predsedstva za streljanje na bojno sredstvo nasprotnika.

Aleš Hojs, predsednik Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve, je v predstavitvi svojega mnenja izpostavil več vprašanj: »Kdaj bodo šli pred sodišče tisti, ki so ukazali razorožitev teritorialne obrambe? Kdaj bodo šli pred sodišče tisti, ki so omogočili napad JLA na Slovenijo? Kdaj bodo šli pred sodišče tisti, ki so odgovorni za žrtve vojne?« Napovedal je tudi vložitev kazenskih ovadb in pozval k enotnemu pristopu in zaščiti slovenskih osamosvojiteljev.

Krkovič ni povelja izdal, ampak ga je zgolj izvrševal

Predsednik SDS Janez Janša je uvodoma izpostavil, da v normalni državi ne bi bilo razprave o nekom, ki je po pravilih branil ustanovitev države. »Razpravljamo o uporabi sodne veje oblasti za diskreditacijo osamosvojitvene vojne,« je nadaljeval Janša in pojasnil, da sodnica Krkoviča ni zapisala med tiste, ki jih je treba zaslišati, ampak med tiste, ki jih je treba obsoditi. Iz dokumentov, ki so objavljeni v Beli knjigi slovenske osamosvojitve in v knjigi Premiki, je predsednik SDS prebral smernice, ki jih je obrambnim silam izdalo takratno predsedstvo republike. »Ukaz ni bil, streljajte na vojake, ukaz je bil, streljajte na tehniko,« je bil konkreten takratni obrambni minister. Poudaril je tudi, da Tone Krkovič ni bil tisti, ki je povelje izdal, ampak ga je zgolj izvrševal.

Za pilota Mrlaka je Janez Janša dejal, da je imel kot pilot helikopterja najboljše možnosti za prestop, lahko bi preletel na ozemlje, ki je bilo pod nadzorom teritorialne obrambe. Vsi svetovni mediji so poročali, »da je v Sloveniji vojna in danes trditi, da nekdo ni vedel in je zgolj peljal kruh, tega ne kupim,« je bil jasen predsednik SDS. V nadaljevanju je Janša opisal nekatere manevre Krkovičeve enote in jih označil za ključne pri obrambi Slovenije. Med drugim je ta enota iz skladišča pri Borovnici zavzela večjo količino orožja in tehnike, kot partizanska vojska v štirih letih vojne.

V razpravi se je Janez Janša dotaknil tudi vloge Milana Kučana, ki je odgovoren za razorožitev TO, in ki je voditelje drugih držav pozival, naj samostojnosti Slovenije ne priznajo, odgovoren je za veleizdajo. »Kdaj se bo Milanu Kučanu sodilo za vsa našteta dejanja?« je vprašal predsednik SDS.

Absurd je zmagovalcu vojne soditi po zakonih poraženca

Poslanec mag. Branko Grims je v razpravi dejal, da je absurd brez primere, »da 25 let po vojni po pravu poraženca sodiš zmagovalcu vojne in levica se obnaša tako, kot da je najbolj normalno, da se 25 let po tem, ko neke države ni več, sodi po njeni totalitarni zakonodaji.«

Poslanka SDS Anja Bah Žibert je na seji obora izrazila skrb nad dogajanjem na ljubljanskem Okrožnem sodišču, »ki ima očitno samo še eno sodnico, to je Dešo Cener, ki odloča prav o vsem.« Vprašala se je, koliko časa bomo še trpeli, da imamo pravosodje, ki obračunava z osamosvojitelji in opozicijo, in takšna dejanja označila kot »država nad državo.« Poslanka Bah Žibert je poudarila tudi, da je naloga vseh braniti neodvisnost in samostojnost države dolžnost braniti, ob tem pa spomnila na dejstvo, da »nekaterim osamosvojitev ne le ni bila intimna opcija, ampak so tako tudi delovali.«

Poslanka SDS Eva Irgl je dogajanje proti Tonetu Krkoviču označila za nesprejemljivo in dodala, da »kdor tega ne vidi, ima resne težave s pomenom osamosvojitve.« Spregovorila je o svoji izkušnji s povabili Milana Kučana na seje komisije. Omenjeni gospod je na eno izmed sej res prišel, vendar le zato, da je prebral pamflet, s katerim je želel diskreditirati komisijo in njo ter odšel. »Ni se sposoben soočiti z argumenti,« je za Kučana pojasnila Eva Irgl in  ga označila kot strahopetnega moža. V razpravi je spomnila tudi, da je vložila ovadbo zoper načelnika SDV Ivana Eržena zaradi uničevanja arhivskega gradiva, a se do danes ni zgodilo nič.

V nadaljevanju razprave je Janez Janša predstavil tudi več zgodovinskih dokumentov iz Bele knjige. Tudi o tem, kako sta Milan Kučan in dr. Ciril Ribičič svarila, naj mednarodna skupnost ne prizna Slovenije. Predsednik SDS je pozval k reviziji postopka, s katerim so pilotu Mrlaku podelili status prestopnika in veterana, ob koncu razprave pa napovedal, da bo pregon zoper Toneta Krkoviča zagotovo zavržen iz procesnih razlogov in da gre pri vsem skupaj za politični proces.

Predlogi SDS zavrnjeni

Poslanska skupina SDS je članom odbora za obrambo predlagala, da najostreje obsodijo poskuse kriminalizacije in diskreditacije posameznikov, ki so branili plebiscitarno odločitev za samostojno Slovenijo in priporoča, da Ministrstvo za obrambo RS in Ministrstvo RS za pravosodje v okviru svojih pristojnosti brigadirju Tonetu Krkoviču nudita vso potrebno podporo, tako v obliki pravne pomoči kot tudi v obliki dokumentov, s katerimi razpolagata. Poslanci in poslanske SDS omenjenima ministrstvoma prav tako predlagajo, da v okviru svojih pristojnosti nudita vso potrebno pomoč kateremukoli pripadniku Teritorialne obrambe, ki je sodeloval pri zaščiti plebiscitarne odločitve in osamosvojitvi Slovenije ter se ga zaradi tega kazensko preganja.

Ob koncu nujne seje predlagani sklepi niso bili sprejeti.