Gre za precedenčni primer nespoštovanja zakonodaje

FAZ: Levo usmerjena vlada v Ljubljani otežuje dostop do arhivov tajne službe. Opozicija domneva, da se v njih skrivajo dokazi o temni preteklosti predsednika Türka. V nadaljevanju objavljamo slovenski prevod članka z originalnim naslovom »Slowenische Verschlusssache« avtorja Karla-Petra Schwarza.Slovenski tajni dokumentiIgor Omerza je v lanskem letu pritegnil veliko pozornosti s svojo knjigo »Edvard Kocbek – dosje 584«. Kocbek (1904-1981) je sodil med pomembnejše slovenske pisatelje 20. stoletja. Bil je katoličan, a se je kljub temu pridružil komunističnim partizanom. V začetku 50-ih let je izgubil Titovo naklonjenost. Kocbek ni smel več nastopati v javnosti in objavljati svojih del, hkrati pa so ga začeli tudi strogo nadzorovati. Omerza je lahko napisal knjigo o Kocbeku, ker je Janševa vlada leta 2006 omogočila dostop do vseh dokumentov iz jugoslovanskega časa. Pred tem je veljalo, da je dostop do dokumentov mogoč šele po 30 letih, v izjemnih primerih celo šele po 40 letih. Kocbekov dosje je obsegal več tisoč strani.Lansko jesen je Igor Omerza ponovno iskal dokumente v arhivu. Tokrat je raziskoval operacije jugoslovanske tajne službe med slovenskima manjšinama v Italiji in v Avstriji. Na njegovo presenečenje in proti zakonskim določbam, mu je direktor slovenske tajne službe (SOVA) zavrnil dostop. Njegov razlog za zavrnitev je bil, da bi to lahko ogrozilo interese nacionalne varnosti; zaščititi je treba agente, ki so delali za komunistično tajno službo v tujini. Dostop do dokumentov je zahtevala parlamentarna komisija, ki je pristojna za nadzor SOVE, vendar je tudi njej bil onemogočen. Opozicija je protestirala in očitala vladi, da gre za precedenčni primer nespoštovanja zakonodaje. Ta protest je spodbudil levo večino v parlamentu, da je novelirala zakon o arhivu, s čimer se je dejansko blokiral dostop do arhiva. Ta sprememba je bila utemeljena z argumentom, da je treba preprečiti kršenje človekovih pravic osebam, ki so omenjene v dokumentih.Tednik »Reporter« je v enem od svojih komentarjev očital levo usmerjenim strankam, da s spremembami zakona dejansko ščitijo interese vplivnih postkomunističnih politikov, kot so stari komunisti in nekdanji agenti tajne službe. Dejansko je ta zakon eden od mnogih ukrepov, s katerimi se vse od zmage levice na parlamentarnih volitvah leta 2008 skuša rehabilitirati komunistični režim. Na to med drugim kaže tudi novo poimenovanje ene od ljubljanskih ulic po komunističnem diktatorju Josipu Brozu Titu, nadalje podelitev državnega odlikovanja zadnjemu komunističnemu direktorju tajne službe Tomažu Ertlu s strani predsednika države Danila Türka, kot tudi to, da so bili na vsa ključna mesta v pravosodju imenovani politično obremenjeni kot tudi poslušni sodniki in tožilci. Trenutno poteka negativna kampanja proti Študijskemu centru za narodno spravo (SCNR). Center je bil ustanovljen zato, da raziskuje zgodovino totalitarnih režimov – fašizma, nacionalsocializma in komunizma. Odkar je študijski center v svojem komentarju ene od evropskih študij opozoril, da so nekdanji člani zgodovinske komisije centralnega komiteja komunistične partije in drugi režimski zgodovinarji še zmeraj dejavni kot univerzitetni profesorji, je začela levica zahtevati zaprtje centra.Delno zaprtje arhiva tajne službe pa ima še poseben pomen. Opozicija domneva, da se s tem ukrepom ne želi zaščititi nikogar drugega kot samega predsednika države Danila Türka. Opozicija domneva, da bi lahko bil Türk obveščan o teroristični kampanji, ki jo je slovenska tajna služba izvajala na avstrijskem Koroškem v 70-ih letih. Komunistična tajna služba je takrat na Koroškem podpirala teroristično skupino imenovano SORA, ki je bila vodena iz Slovenije. Teroristična skupina je organizirala devet atentatov, odgovornost zanje pa je izmenoma podtaknila tamkajšnji slovenski manjšini in nemškonacionalni Koroški domovinski službi. Najbolj odmeven je bil bombni napad na mestni muzej v Velikovcu, 29. septembra 1979, deset dni pred koroškimi deželnimi volitvami, v katerem so bili težko poškodovani muzejski čuvaj in dva tajna agenta.Koroška, ki so jo sprva naseljevali Slovani, zbuja pri slovenskih nacionalistih podobne občutke kot Kosovo pri srbskih nacionalistih. Koroška zanje predstavlja tako mitični izvor slovenske državnosti, kot tudi neosvobojeno jedro, ki so ga zavzeli in obdržali germanski okupatorji. Gre za kraj spomina na preteklo veličino in kraj žalovanja, ker koroški Slovenci niso imeli možnosti za nacionalno združitev. Tisti, ki so se angažirali na tem področju, so se v Titovih časih hitro vzpenjali po karierni lestvici.Türk, ki je bil že kot mladenič zelo ambiciozen, je imel od 1975 do 1985 prestižno funkcijo sekretarja in nato predsednika komisije za manjšine pri SZDL. Torej je bil pristojen za delo s slovenskimi manjšinami v tujini v času, ko je delovala teroristična skupina na Koroškem. Na ta položaj ga je pripeljal šef slovenske partije, Mitja Ribičič, ki je edini visoki komunistični funkcionar in sodelavec tajne službe, proti kateremu je Slovenija vložila obtožnico zaradi zločinov proti človeštvu.Slovenska opozicija se sprašuje, ali je glede na omenjene okoliščine možno, da Türk ne bi vedel ničesar o operacijah na Koroškem. Odgovor na to vprašanje bi morda (zaenkrat še) lahko našli v tistem delu arhiva, do katerega javnost odslej nima dostopa. Vir: FAZ