Gre na relaciji med posameznimi sodniki in stečajnimi upravitelji za korupcijo?

To vprašanje si zastavljam že kakšne pol leta, toda nisem ga zapisal ali izrekel javno, saj bi mi očitali vtikanje v neodvisno sodno vejo oblasti. Danes za upravičenost takega javno zastavljenega vprašanja obstaja dovolj razlogov.
To vprašanje je namreč pred časom Kosovi komisiji in tožilstvu zastavil kar pravosodni minister Zalar sam. Vesel pa sem, da sem ga k temu vzpodbudil sam na seji Odbora za notranjo politiko javno upravo in pravosodje sredi julija letos. Na tej seji smo obravnavali spremembe zakona, ki se nanašajo na izvajanje stečajev v podjetjih in dodeljevanje nagrad stečajnim upraviteljem, ki jih določajo sodišča.

Že konec leta 2008, točneje 01. 10. 2008, je začel veljati zakon s tega področja, ki ga je spisal bivši minister dr. Šturm. Ta zakon je vseboval določilo, da pravosodni minister s podzakonskim aktom omeji višino nagrade. Še pomembnejše določilo zakona pa je bilo to, da so nagrade stečajnim upraviteljem, ki jih določajo sodišča, javne. Podatki o tem so objavljeni na spletni strani AJPES (Agencija RS za javno pravne evidence in storitve).

Tekom izvajanja zakona se je zaradi javno dostopnih podatkov pokazalo, da so nagrade stečajnim upraviteljem dejansko zelo visoke. To je še posebej pomembno zato, ker stečajni upravitelji dejansko v imenu sodišč upravljajo s premoženjem podjetij, ki so v stečaju. Do dela tega premoženja so upravičeni tudi delavci. Ti običajno ob že tako nizkih plačah dobijo daleč najmanj. Samo spomnimo na primer Steklarske nove v Rogaški Slatini, kjer se delavci še sedaj borijo za svoje pravice, celo za priznanje delovne dobe, ker podjetje ni plačevalo prispevkov, kaj šele za vse ostalo.

In kdo so stečajni upravitelji? Največkrat odvetniki. Kakih 50 do 60 posameznikov, ki se že skoraj poklicno ukvarjajo z izvajanjem stečajev. Mnogi med njimi vodijo več stečajev hkrati. Določajo jih sodniki. Glede na to, da so oboji pravniki, je jasno, da se med seboj poklicno dobro poznajo, mnogi že iz šolskih klopi.

V začetku julija letos, je minister Zalar ugotovil, da so nagrade stečajnim upraviteljem enormno visoke in da segajo v 100 tisoče evrov. Zato je javno napovedal, da jih bo s pravilnikom omejil. To je bila napaka, če gre za napako in ne za sodelovanje ministra Zalarja v pravi zaroti, ki so jo izvedli nekateri sodniki in nekateri stečajni upravitelji. Podatki kažejo, da gre najmanj za napako ministra Zalarja, ker je to povedal v javnosti.

In kakšno zaroto so izpeljali nekateri sodniki in stečajni upravitelji?

Sodniki slovenskih sodišč, ki odločajo o višini nagrad stečajnim upraviteljem (največkrat odvetnikom) so namreč v šestih delovnih dneh od napovedi ministra Zalarja, da bo višino nagrad omejil, do realizacije te napovedi, določili več nagrad stečajnim upraviteljem, kot so jih prej določili v skoraj dveh mesecih!? Največja med njimi presega 600 tisoč evrov. Tako izplačilo je na primer enako 1500 plačam delavca v Steklarski novi!?

Ste se mogoče vprašali, če ne gre v takem ravnanju nekaterih sodnikov in stečajnih upraviteljev za sum korupcije? Vprašanje je utemeljeno. To vprašanje si je zastavil tudi minister Zalar, ki se je obrnil na tožilstvo in Kosovo komisijo, upnikov v stečajnih postopkih pa je priporočil, da se na sklepe sodišč pritožijo.

O tem vprašanju bomo razpravljali tudi člani Odbora za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje. Sklep o tem smo poslanci sprejeli soglasno ne glede na to ali pripadamo koaliciji ali opoziciji. Se bo morda zganila tudi policija? Tega še ne vemo, niti ne vemo kaj bo ugotovila Kosova komisija.
                                dr. Vinko Gorenak
                        poslanec SDS in predsednik Odbora za
                     notranjo politiko, javno upravo in pravosodje