Grčija bo morala izpolniti program ukrepov za rešitev iz krize, ki ga je sprejela
torek, 13. 3. 2012Boljši pogoji odplačevanja dolgov Grčije pomenijo za celotno Evropsko unijo tudi gospodarsko rast, pomenijo oživljanje gospodarstva ter večje zaupanje poslovnežev v evropsko gospodarstvo. V petek, 9. marca 2012 je potekala 8. izredna seja Državnega zbora RS, na kateri so v okviru prve točke dnevnega reda poslanke in poslanci obravnavali Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o posojilu Helenski republiki. V imenu poslanske skupine SDS je ob tej točki spregovoril mag. Andrej Šircelj.
MAG. ANDREJ ŠIRCELJ: Spoštovani predsednik, minister, vsi ostali, kolegi in kolegice. V Slovenski demokratski stranki bomo podprli spremembo zakona, in sicer je razlogov več. Ne samo tisti, ki so bili morda danes tukaj že navedeni, ampak je prvo tisto, da se s spremembo pogojev odplačevanja posojil Grčiji dejansko omogoča boljša bonitetna ocena velikih bonitetnih agencij. Seveda boljša bonitetna ocena za Grčijo pomeni tudi boljše pogoje in lažje odplačevanje dolgov. Boljši pogoji odplačevanja dolgov pa pomenijo za celotno Evropsko unijo tudi gospodarsko rast, pomenijo oživljanje gospodarstva ter večje zaupanje poslovnežev v evropsko gospodarstvo.Danes oziroma včeraj ponoči je prišlo še do enega elementa, ki je pomemben. Namreč, tudi privatni kapital se je pridružil reševanju Grčije, pridružil se je temu, da se dejansko ta finančna kriza v Grčiji omeji oziroma da se reši. S tem ko je prišlo do neke vrste simbioze med državami EU in med privatnim kapitalom, seveda zagotovljena dodatna gospodarska rast na evro področju. In to je tisto bistveno, kar je pomembno tudi za slovensko gospodarstvo. Kajti slovensko gospodarstvo je močno vpeto v Evropsko unijo in slovensko gospodarstvo uporablja, tako kot prebivalci, tudi skupno evropsko valuto. In glede skupne evropske valute je seveda v 3. členu lizbonske pogodbe jasno določeno. Jasno je določeno, da je skupna, in da se je ne more dejansko rešiti, brez tega, da bi katerakoli država izstopila iz evro območja. To pa je danes nemogoče in osnovno izhodišče, ki je bilo sprejeto v 50. letih prejšnjega stoletja za Evropsko unijo, je s tem zagotovljeno.Tisto kar je pomembno, je tudi to, da bo Grčija morala izpolniti program, ki ga je sprejela in nadzor nad tem programom bo vodila Evropska komisija, vodila bo Evropska centralna banka in mednarodni denarni sklad. Seveda je to zagotovilo, da bo prišlo do tega, da bo Grčija izpolnjevala težke, za nekatere tudi težke pogoje, kot so zmanjšanje zaposlenosti v javni upravi, da bo krčila proračunski izdatke, da se bodo zmanjšale plače v javni upravi, pokojnine v javni upravi, povečali se bodo nekateri davki, kot na primer trošarine na alkohol, naftne derivate, tobačne izdelke in nenazadnje tudi uvedli dodatni davki na nepremičnine in na tiste osebe, ki imajo izredno visoke dohodke. To je seveda zagotovilo za Slovenijo in Evropo, da izide iz te krize, in da skupaj s tem, ko smo dejansko olajšali pogoje za odplačilo grškega dolga, skupaj z odpisom privatnega sektorja v višini 107 milijard evrov, zagotovimo, da Slovenija skupaj z Evropsko unijo hitreje izide iz krize.To je seveda tudi opozorilo za Slovenijo, da je bolje, da sama sprejme določene ukrepe, ki pomenijo ravno tako krčenje javne porabe, ter da tudi Slovenija naredi izhodišča, neka nova izhodišča, ki temeljijo na načelu, da lahko potrošimo toliko kolikor dejansko ustvarimo, kar žal v zadnjih treh letih temu ni bilo tako. Hvala lepa.
MAG. ANDREJ ŠIRCELJ: Spoštovani predsednik, minister, vsi ostali, kolegi in kolegice. V Slovenski demokratski stranki bomo podprli spremembo zakona, in sicer je razlogov več. Ne samo tisti, ki so bili morda danes tukaj že navedeni, ampak je prvo tisto, da se s spremembo pogojev odplačevanja posojil Grčiji dejansko omogoča boljša bonitetna ocena velikih bonitetnih agencij. Seveda boljša bonitetna ocena za Grčijo pomeni tudi boljše pogoje in lažje odplačevanje dolgov. Boljši pogoji odplačevanja dolgov pa pomenijo za celotno Evropsko unijo tudi gospodarsko rast, pomenijo oživljanje gospodarstva ter večje zaupanje poslovnežev v evropsko gospodarstvo.Danes oziroma včeraj ponoči je prišlo še do enega elementa, ki je pomemben. Namreč, tudi privatni kapital se je pridružil reševanju Grčije, pridružil se je temu, da se dejansko ta finančna kriza v Grčiji omeji oziroma da se reši. S tem ko je prišlo do neke vrste simbioze med državami EU in med privatnim kapitalom, seveda zagotovljena dodatna gospodarska rast na evro področju. In to je tisto bistveno, kar je pomembno tudi za slovensko gospodarstvo. Kajti slovensko gospodarstvo je močno vpeto v Evropsko unijo in slovensko gospodarstvo uporablja, tako kot prebivalci, tudi skupno evropsko valuto. In glede skupne evropske valute je seveda v 3. členu lizbonske pogodbe jasno določeno. Jasno je določeno, da je skupna, in da se je ne more dejansko rešiti, brez tega, da bi katerakoli država izstopila iz evro območja. To pa je danes nemogoče in osnovno izhodišče, ki je bilo sprejeto v 50. letih prejšnjega stoletja za Evropsko unijo, je s tem zagotovljeno.Tisto kar je pomembno, je tudi to, da bo Grčija morala izpolniti program, ki ga je sprejela in nadzor nad tem programom bo vodila Evropska komisija, vodila bo Evropska centralna banka in mednarodni denarni sklad. Seveda je to zagotovilo, da bo prišlo do tega, da bo Grčija izpolnjevala težke, za nekatere tudi težke pogoje, kot so zmanjšanje zaposlenosti v javni upravi, da bo krčila proračunski izdatke, da se bodo zmanjšale plače v javni upravi, pokojnine v javni upravi, povečali se bodo nekateri davki, kot na primer trošarine na alkohol, naftne derivate, tobačne izdelke in nenazadnje tudi uvedli dodatni davki na nepremičnine in na tiste osebe, ki imajo izredno visoke dohodke. To je seveda zagotovilo za Slovenijo in Evropo, da izide iz te krize, in da skupaj s tem, ko smo dejansko olajšali pogoje za odplačilo grškega dolga, skupaj z odpisom privatnega sektorja v višini 107 milijard evrov, zagotovimo, da Slovenija skupaj z Evropsko unijo hitreje izide iz krize.To je seveda tudi opozorilo za Slovenijo, da je bolje, da sama sprejme določene ukrepe, ki pomenijo ravno tako krčenje javne porabe, ter da tudi Slovenija naredi izhodišča, neka nova izhodišča, ki temeljijo na načelu, da lahko potrošimo toliko kolikor dejansko ustvarimo, kar žal v zadnjih treh letih temu ni bilo tako. Hvala lepa.