Gozd ne more čakati, po ujmi je treba ukrepati takoj

Kmetje iz Savinjske doline so decembra 2017 doživeli strahovit vetrolom. Nastala je velika škoda.

Še posebej izrazita je škoda v znameniti Logarski dolini. Kmetje so se znašli po svoje, s sorodniki in prijatelji, ki imajo ustrezne stroje, so se lotili pospravljanja poškodovanih dreves, kolikor se je le dalo, vendar sami vsega ne bodo zmogli, ne fizično, ne stroškovno. Želijo si pomoči države, da bi s skupnimi močmi Logarsko dolino spravili v prvotno stanje, da bo spet lepa in zanimiva za turiste. Danes pravijo, da izgleda tako, kot bi prišli na Mars in da turistov v takšno pokrajino ne bo več.

Poseben primer so višinski gozdovi. Domačinka je dala primer lastnega gozda na 1400 metrih višine, do katere bodo lahko dostopali šele poleti in komaj takrat ugotovili obseg škode. Ne morejo se držati zapovedanega roka, da bi gozd sanirali do konca maja. Popraviti je treba stare vlake in narediti nove. Les, ki je ostanek vetroloma, ne bo imel ugodne cene, da bi lahko nastalo škodo sanirali s temi prihodki, zato računajo na ustrezno pomoč države.

Matjaž Kočar, predsednik Odbora za kmetijstvo pri Strokovnem svetu SDS ugotavlja, da ne moremo vplivati na vreme, na veter, lahko pa vplivamo na hitrost odziva države, ko je treba priskočiti na pomoč. »Sami ste nakazali rešitve, kako je treba odpirati gozdove, kje postaviti nove vlake. Žal se sledi nekim ukrepom, če do takrat in takrat ne boste pospravili tega in tega, vam sledi neka kazen, ker bo prišel lubadar in ta cikel se zaključuje v jezi ljudi, ki tukaj živite in morate to rešiti,« stanje oriše Kočar, ki se zaveda, da ni dovolj mehanizacije, s katero bi se dalo škodo sanirati in da v visokih predelih to sredi zime tudi ni možno.

»Vemo, koliko je potrebno financirati, ko najameš nekega izvajalca in če primerjaš strošek sanacije po kubiku z izkupičkom od lesa, si praktično v čisti izgubi. To so resne zgodbe, zato bi moral biti v takem primeru na nivoju države izdelan plan,« predlaga Kočar, to pa pomeni, da ko pride do take situacije, se ve katera služba se angažira, katera sredstva se sprostijo, katere službe se najamejo, če ne drugje, tudi v tujini. Ustrezne inštitucije, nenazadnje tudi ministrstvo, mora imeti in aktivirati ljudi, ki so usposobljeni, ki imajo ustrezno opremo, da se sanacija začne opravljati takoj. Birokracija pa se dostikrat izgovarja na to, da so zakoni takšni, da to onemogočajo z razpisi, revizijami in pritožbami.

»Gozd ne more čakati tri leta. Zato je treba v planu reagiranja ob izrednih razmerah predvideti tudi takšne ukrepe. To se da uzakoniti in ko je enkrat uzakonjeno, ni nobenih izgovorov več,« poudarja Matjaž Kočar.

Marjan Golavšek, podpredsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, pa pravi: »Rešitev je nova vlada, nov kmetijski minister in sožitje med kmeti in vlado.«