Govor veleposlanika ZDA v Sloveniji Josepha A. Mussomelija ob praznovanju 235. obletnice podpisa Deklaracije neodvisnosti ZDA

Slovenci ste lahko ponosni na to, kaj vse ste dosegli v tako kratkem času. Pred dvesto leti je drugi predsednik Združenih držav Amerike John Adams napovedal, da bomo »4. julij… proslavljali z glasbo in praznovanji … na vseh koncih celine«. In tako nocoj na drugi celini praznujemo dvoje: rojstni dan ene najstarejših demokracij na svetu in naše vse tesnejše prijateljstvo s Slovenijo, ki je ena najmlajših demokracij. Zanimivo naključje je, da praznujemo danes, saj mineva deset dni od 20. obletnice slovenske neodvisnosti. Zamudil sem praznovanje v Sloveniji, vendar sem se ga udeležil v Clevelandu v ameriški zvezni državi Ohio skupaj z več tisoč ameriškimi Slovenci.Nekateri Slovenci so mi povedali, da je bilo praznovanje tukaj čudovito. To me sploh ne preseneča, saj ste Slovenci lahko ponosni na to, kaj vse ste dosegli v tako kratkem času. Slovenija je dosegla skorajda neverjetne uspehe. Slišal pa sem tudi, da praznovanja niso združila vseh Slovencev. Če je to res, se mi to zdi žalostno in hkrati ironično, saj ste se Slovenci pred 20 leti poenotili in 90 odstotkov vas je glasovalo za  neodvisnost. To je mnogo višji odstotek podpore, kot bi ga dosegli Američani pri glasovanju za neodvisnost od Velike Britanije! Vendar so v Sloveniji delitve med levico in desnico, bogatimi in revnimi ter mladimi in starimi večje in globlje kot pred 20 leti.V Ameriki so skozi zgodovino obstajale resne – smrtno resne – delitve. Včasih se sprašujem, če je praznovanje 4. julija po ameriški revoluciji v ospredje postavilo boj med tistimi, ki so revolucijo podpirali, in tistimi, ki so ji nasprotovali. Ali pa, če smo se po ameriški državljanski vojni ukvarjali s tem, kdo je rešil Unijo in kdo se je boril zoper njo. Ne vem. Vem pa, da si ob 4. juliju sedaj prizadevamo za vključenost: ne govorimo o boju med monarhisti in patrioti ali o tem, kdo je bil v modrem in kdo v sivem. Odkrito, celjenje ran po strašnem prelivanju krvi med državljansko vojno je bilo za Američane izredno težavno. Menim pa, da jim je pri tem pomagalo spoštovanje do vseh, ki so se borili v ameriških spopadih: pripravljenost priznati – včasih s težkim srcem in včasih šele potem, ko je minilo veliko časa –, da smo vsi Američani: tisti, ki so se borili proti neodvisnosti, in tisti, ki se niso; tisti, ki so se borili za ohranitev Unije, in tisti, ki so se boriti proti njej. Dobri, častni in pogumni ljudje na obeh straneh – in vsi si zaslužijo, da jih imenujemo Američani.Ponovno sem se spomnil na Johna Adamsa, ki je napovedal nekaj zelo vznemirljivega. »Zapomnite si, doslej še ni bilo demokracije, ki ne bi storila samomora,« je posvaril. Strah, nestrpnost, pesimizem in apatija – to so velike grožnje svobodi. In tem grožnjam se zoperstavlja pravi duh 4. julija 1776. Duh optimizma, ki spoštuje dostojanstvo vseh ljudi, ki ceni svobodo, zakone in pravico in ki nas vse poziva, da se otresemo svojih strahov, cinizma in sovraštva in živimo v svobodi, ki si jo vsi prizadevamo zaščititi.Nocoj tako nazdravljam vsem svojim rojakom Američanom: tistim na desni in tistim na levi. Tistim, ki so častno poprijeli za orožje, da bi zaščitili našo državo, in tistim, ki so ravno tako častno raje odšli v zapor, kot da bi poprijeli za orožje iz po njihovem prepričanju zmotnih razlogov. Poklanjam se tistim Američanom, ki so pred davnimi leti menili, da je bolje ostati britanska kolonija, kot tudi tistim, ki so umrli, da bi se znebili britanske prevlade. Pozdravljam tiste, ki so se borili za ohranitev Unije, kot tudi tiste, ki so branili svoje domove in svobodo pred Severnjaki, ki so jih imeli za zavojevalce.Obenem pozdravljam in se poklanjam tudi vsem Slovencem, tako na desni kot na levi; tako tistim, ki si prizadevajo za večjo svobodo, kot tistim, ki iščejo večjo varnost; in vsem, ki so se borili zoper in so bili žrtve totalitarizma, bodisi fašističnega ali komunističnega. Nazdravljam vsem, ki tudi danes nadaljujejo boj za bolj odprto družbo in boljšo prihodnost; vsem, ki se želijo otresti okov preteklosti in ostankov stare elite, ki želijo resnično svobodne in odgovorne medije in ki si prizadevajo za družbo, v kateri je vsakdo cenjen in spoštovan. Nocoj tako dvigamo kozarce, da bi nazdravili prijateljstvu naših držav. Molimo za mir in pravico in molimo za blaginjo in srečo vseh Slovencev. Nikoli doslej ni bila država s tako malo prebivalstva deležna tako velikega blagoslova. Novico najdete tudi na tej povezavi.