Govor predsednika Vlade RS Janeza Janše na osrednji počastitvi dneva državnosti
ponedeljek, 25. 6. 2007SpoštovaniSlovenke in Slovenci, spoštovanisodržavljani – pripadniki italijanske, madžarske in ostalih narodnosti,spoštovani rojakiv zamejstvu in po svetu, ekselence, veteranke inveterani vojne za Slovenijosvojci padlih vvojni za Slovenijo, dragi prijatelji! Stega zgodovinskega trga, kjer je pred šestnajstimi leti zaplapolala zastavasamostojne slovenske države, danes pozdravljamo evropsko Slovenijo. Posebenpozdrav velja članom osamosvojitvenega predsedstva, vlade in Skupščine RepublikeSlovenije in članom Koordinacijske skupine, ki je vodila obrambo Slovenije leta1991. Težnjapo svobodi je univerzalna, zapisana je v srcu vsakega človeka na tej zemlji.Pred šestnajstimi leti je šlo za našo svobodo. Za svobodo slovenskega naroda inza svobodo nas posameznikov, da si lahko prosti volimo svojo vero in postavo. Velikose je moralo zgoditi, da je težnja po svobodi dozorela in se končno udejanjila.O tem se je v zadnjih šestnajst letih razmeroma malo govorilo. Kot da bi sevčasih želel ustvarjati vtis, da smo bili Slovenci zgolj sopotniki sprememb vEvropi po padcu Berlinskega zidu. In da so vse drugi opravili za nas. To sevedane drži. Bili smo dejavnik sprememb. Samo tako smo uspeli in samo zato danesSlovenija obstaja kot samostojna država. Samo kot samostojna država se jeSlovenija lahko povezala v Evropsko unijo in v zvezo NATO. Ničasa, da bi našteli in opisali vse pomembne dogodke in posameznike, ki soomogočili slovensko osamosvojitev. Naj zato omenim samo tri. Letossmo praznovali petindvajseto obletnico ustanovitve Nove revije, ki je v svojiznameniti 57. številki najbolj dosledno in celovito zastavila program slovenskesuverenosti in demokratizacije. Na tem humusu so zrasle alternativnecivilnodružbene in politične organizacije, ki so kasneje v okviru Demosauresničile obe ključni točki programa. Drugidogodek, ki zasluži posebno omembo, je ustanovitev slovenske Teritorialneobrambe. Bliža se štirideseta obletnica njene ustanovitve. Bila je nedvomnoustanovljena iz povsem drugih razlogov. V načrtih je bila opredeljena tudi kotpartijska vojska za obrambo socializma. A je s svojo nacionalno sestavo,domoljubnimi posamezniki in posebno organiziranostjo vendarle omogočila, da jeSlovenija leta 1990 pridobila minimalne temelje za organizacijo zadostneobrambne moči. Te nevarnosti so se zavedali tudi jugoslovanski generali intisti manjšinski del slovenske politike, ki je nasprotoval osamosvojitvi. Sskupnimi močmi so maja 1990 razorožili večino slovenske Teritorialneobrambe. V štirinajstih občinah so se poveljniki, mnogi ob podpori novihlokalnih oblasti in ravno tisti dan oblikovane nove Demosove vlade, razorožitviuprli. Tvegali so veliko. Toda njihova dejanja so bila odločilna. Pogumna.Danes preveč pozabljena. Veliko smo jim dolžni. Natem pogumu so Tone Krkovič in sodelavci lahko organizirali Manevrsko strukturo narodnezaščite. To je bila prva obrambna moč Slovenije, ki je omogočilazavarovanje ukrepov osamosvojitve z realno silo. Hkrati je postavila temeljodločilnega sodelovanja na novo organizirane slovenske Teritorialne obrambe in Policije,ki je omogočilo uspešno obrambo Slovenije. Letosje minilo tudi 75 let od rojstva dr. Jožeta Pučnika. Za svoje prepričanjeje zastavil lastno usodo in plačal visoko ceno. Zaradi svojega zagovarjanjademokratičnih vrednot in svobode govora je bil najprej zaprt pet, nato pa pokratkem premoru še dve leti. Skupaj sedem let strogega zapora, od tega nekajlet v samici. Temu je sledilo pregnanstvo v Nemčiji, kjer je dobil političniazil. Ko je Jože prišel iz zapora, so mu dejali, da so izgubili njegovodiplomo. Tudi kasneje mu ljubljanska univerza Edvarda Kardelja ni hotela izdatikopije diplome. Zaposlilse je kot fizični delavec, ponovno opravil univerzitetni študij, nato pa šedoktorat ter pridobil profesorsko mesto na nemški univerzi. Šele nekaj let predosamosvojitvijo so lahko izšli njegovi prispevki v knjigah in publikacijah vSloveniji, predvsem v Novi reviji. V času porajajoče se slovenske pomladi se jevrnil nazaj v Slovenijo. Kdo, če ne on, je postal predsednik Demokratičneopozicije in kasneje po volitvah vladne koalicije. Ta je izpeljala demokratizacijoin ob velikem soglasju, sodelovanju vseh domoljubnih sil ter na podlagiplebiscitne odločitve tudi osamosvojitev Slovenije. Bil je osrednja osebnostslovenske osamosvojitvene politike, držal je smer slovenski osamosvojitvi. Taje bila domovinski in ne ideološki projekt. Zato je združevala in ne ločevala. JožePučnik kot eden redkih ni imel iluzij o tako imenovani mehki ločitvi odBeograda. Ko so drugi oklevali, je on vztrajal in bodril vse okoli sebe. JožePučnik je bil ključni akter najpomembnejših političnih odločitev osamosvojitve. Kose je po pregnanstvu vrnil v Slovenijo, je srečeval ljudi, ki so gazasliševali, mučili, poniževali, ga obsodili in poslali v zapor. Vse do svojesmrti je opazoval, kako so si pridobili različna priznanja, odlikovanja inprivilegije. Kot posameznik je bil Jože Pučnik zadnji, ki bi jim te privilegijeoporekal. Tudi ko je imel to možnost, teh vprašanj ni nikoli odpiral. Njegovamoralna drža je bila visoka in bila je visoko nad vsakim pehanjem za prestiž.Bil je velik človek in velik Slovenec. Žal,kot tak, je delil in še deli usodo mnogih drugih velikih Slovencev, ki soveliko naredili za skupnost, pa jim tega ne v času njihovega življenja ne ponjem nismo bili sposobni priznati. Žal še vedno živimo v prostoru, kjer dobroin uspešno ne odmeva vedno daleč. Prodajajo, berejo in gledajo se strahovi,nesreče, afere, gurujstvo in plehkost. Nekaj, kar je dobrega za skupnost, se nesplača objaviti. Po nesreči umre en bolnik in v hipu so vsi zdravstveni delavcirazglašeni za nesposobne. Številnih dobrih podjetij v Sloveniji z izdelki instoritvami v svetovnem vrhu javnost sploh ne pozna. Uspehi naših rojakov,umetnikov in znanstvenikov v tujini so večinoma popolnoma prezrti. Vrhunskišportnik naredi eno samo napako, pa ga že vsi odpišejo. Neverjamem, če se dovolj zavedamo, da s takšnim pristopom napadamo narodovosamozavest. Spodkopavamo sposobnost kritičnega in odgovornega ravnanjaposameznikov in institucij. Zmanjšujemo splošno sposobnost za sprejemanjepravih odločitev v dobro skupne prihodnosti. In kar je najvažnejše, brišemomejo med kvaliteto in malomarnostjo. Med kritiko in zasmehovanjem. Mejo meddobrim in slabim. Premagovanje takšnega pristopa je dejanje v dobro vsehprihodnjih generacij.
Spoštovani! Predenim letom sem na tem zgodovinskem trgu, na tem istem mestu, dejal, da si lahkodanes bolj kot kadarkoli prej zastavimo velike cilje za prihodnost. Da neželimo biti nič manj kot ena najuspešnejših držav na svetu. Eden svetilnikov21. stoletja. Kjesmo po enem letu? Vtem enem letu se je Slovenija zelo hitro razvijala. Utrdila je svoj mednarodnipoložaj. Znižali smo inflacijo in izpolnili pogoje za prevzem evra. Odpravilismo na stotine birokratskih ovir. Posodobili smo pravila za organizacijogospodarstva. Prvič v zgodovini države smo realno zmanjšali število zaposlenih v administraciji. Učinkovitost javne upravese je ob tem povečala. V lanskem letu smo dosegli visoko, 5.2% gospodarsko rastin zabeležili realno povečanje blaginje. Nobenih zmanjšanj socialnih pravic nibilo. Plače in pokojnine so realno zrasle. Delež javne porabe v bruto družbenemproizvodu se je zmanjšal. Povečala se je dodana vrednost. Vzačetku tega leta smo kot edina nova članice Evropske unije prevzeli evro.Uveljavljati smo začeli davčno reformo. Prvič v zgodovini Slovenije so se davkiobčutno znižali, davčni postopki so bili poenostavljeni. Funkcioniranje državev prvem trimesečju se je pocenilo. Izvoz slovenskega gospodarstva je rekordnonarasel. Poslovni optimizem je na najvišji točki doslej. Vse skupaj se je vprvih treh mesecih odrazilo v rekordni 7.2% realni gospodarski rasti. To ni leposledica dejstva, da smo v Evropski uniji. Povprečje v Evropski uniji v temčasu je namreč 3.2%, v evro-območju 3%. Rast v istem času v primerljivorazvitih članicah Evropski uniji in Evropski monetarni uniji je v povprečju zapolovico nižja. Rast v sosednjih državah Evropske unije z enakimi možnostmiokrog nas: Avstrija 3.5%, Italija 2.3%, Madžarska 2.7%, Nazačetku tega mandata je vlada obljubila, da bo delala za blaginjo Slovenije.Jasno smo povedali, da je samo gospodarska rast lahko trajna podlaga za blaginjo.Zato smo danes na dobri poti. Ustvarjamo več. Število brezposelnih sezmanjšuje. V zadnjem letu se je zmanjšalo za skoraj 20% . To pomeni tudimanj denarja za nadomestila. Več ljudi je dobilo priložnosti. Številozaposlenih se povečuje. Realne plače so občutno porasle. To pomeni, da seosebni standard krepi, hkrati pa vse več sodržavljanov prispeva tudi za skupnodobro. Zato se zmanjšuje tudi delež tistih, ki živijo pod pragomrevščine. Slovenija se danes uvršča med države z najnižjimi stopnjami tveganjarevščine. Ob hitri rasti se je krepila tudi socialna država. Dobili smo povabiloza članstvo v OECD, klubu najbolj razvitih držav. Nastajatrdnejša podlaga za stabilen pokojninski sistem brez dodatnih obremenitev. Končnopokojnine spet rastejo skupaj s plačami. Nastajajo možnosti, da na dovoljbogati podlagi izboljšamo organizacijo zdravstva, socialnih transferjev inšolstva. Pospešeno ustvarjamo vse potrebne pogoje za naslednje premike. Smo naprelomni točki, ko se lahko dvignemo v novo kvaliteto. Ne več samo nova delovnamesta, temveč boljša in bolje plačana delovna mesta. Ne več preživetje, ampakkvaliteta življenja. Ne več samo socialna varnost, temveč blaginja. Priložnost,ki je bila doslej na voljo zgolj za manjšino, postaja dostopnejša vsem. Zata razvojni premik, dosežen v preteklih dveh letih, smo dolžni zahvalo predvsemnašim gospodarstvenikom in našim delavcem. Dokazujejo, da so lahko v normalnihpogojih gospodarjenja dobri, zelo dobri in tudi najboljši. Ne zmagujejo več vtekmi z nerazvitimi, temveč v konkurenci najboljših. Uspešna so tudivodstva večine slovenskih občin. V mnogih je razvoj zaradi pametnepolitike in pravih odločitev bistveno hitrejši kot je bil v preteklosti. Vvsaki demokratični državi so na čelu razvojnega preboja vedno ekipe, ki so jimvolilci zaupali zakonodajno in izvršno oblast. In seveda številnisodelavci v ministrstvih, organih v sestavi in vladnih službah. Vsi skupaj redkoberejo in slišijo pohvale za svoje delo, velikokrat pa zelo ostre kritike. Todadejstva so nedvoumna. Rezultati so dobri. Državni zbor je v zadnjih letihdokazal, da je sposoben sprejeti potrebne reformne odločitve. Najpomembnejše,vključno z davčno reformo, so bile predhodno v veliki meri usklajene vsocialnem dialogu in znotraj Partnerstva za razvoj. Prav tako je bila usklajenaodločitev za spremembo ustave, ki omogoča hitrejšo uvedbo pokrajin. Tudiposlanci si zato ob dnevu državnosti prav gotovo zaslužijo iskrene čestitke zaopravljeno delo. Vse besede, še posebej zlobne in prazne, porumenijo in slej koprej zbledijo. Rezultati so tisti, ki štejejo. In, seveda, tisti, ki ostanejo.Zato naj bo dan slovenske državnosti tudi priložnost za ponos nad dobroopravljenim delom. Celotna Slovenija danes uspešno odgovarja na razvojneizzive. Razvojnodelo ne bo nikoli končano. Letos bomo spet za nekaj odstotnih točk zmanjšalinaš zaostanek za najbolj razvitimi v Evropski uniji. Naš cilj je, da jihčimprej ujamemo. Da postanemo družba blaginje. Družba znanja in vrednot. Našcilj je, da v Sloveniji ne bo nikogar, ki bo živel pod pragom revščine. In da zagotovimo rast celotni Sloveniji. Danes so razlike med regijami še vednoprevelike. Zato uvajamo pokrajine. Zaupamo ljudem in njihovim sposobnostimpovsod po Sloveniji. Ustvarjamo vse pogoje za razvoj. Zato bomo v prihodnjihletih veliko vlagali tudi v doslej zapostavljeno omrežje državnih cest. Vmodernizacijo slovenskih železnic in v širokopasovno informacijsko omrežje tuditam, kjer zaradi odmaknjenosti ni dovolj samega komercialnega interesa. UspehiSlovenije so pomembni tudi za Evropsko unijo. Z vstopom v evro-območje in spospešenim razvojem dokazujemo dvoje: prvič, da zadnja velika širitev Evropskeunije ni zgolj povečala stroškov in skrbi starih držav članic in ogrozilasocialno varnost njenih državljanov. Ampak da so nove države članice opravilnosposobne, organizirane in zmožne hitrega dohitevanja najbolj razvitih. Indrugič: da se je Evropska unija z vstopom novih, dinamičnih članic vrnilaenergija, ki preganja razvojno utrujenost in prinaša hitrejši razvoj vsem.Včeraj zgodaj zjutraj nam je na vrhu Evropske unije uspelo doseči dogovor, kibo omogočil nadaljnjo krepitev in širitev unije. Obeti dobre prihodnosti soponovno premagali strahove preteklosti. V Evropi se začenja obdobje novegaoptimizma. Prihajajonove priložnosti. Slovenija je v dobri kondiciji. Ima veter v jadrih in krmilo,obrnjeno v pravo smer. Dobro posadko. Mednarodno morje je mirno, le v notranjihvodah je nekaj umetnih valov in oblačkov. A kljub tem oblačkom je obzorjenarodove prihodnosti jasno kot še nikoli doslej. Pred sedanjo inprihodnjimi generacijami je srečna plovba. Omogočila jo je odločitev pred šestnajstimileti. Bila je pravilna. Iskrenečestitke ob dnevu slovenske državnosti.
Spoštovani! Predenim letom sem na tem zgodovinskem trgu, na tem istem mestu, dejal, da si lahkodanes bolj kot kadarkoli prej zastavimo velike cilje za prihodnost. Da neželimo biti nič manj kot ena najuspešnejših držav na svetu. Eden svetilnikov21. stoletja. Kjesmo po enem letu? Vtem enem letu se je Slovenija zelo hitro razvijala. Utrdila je svoj mednarodnipoložaj. Znižali smo inflacijo in izpolnili pogoje za prevzem evra. Odpravilismo na stotine birokratskih ovir. Posodobili smo pravila za organizacijogospodarstva. Prvič v zgodovini države smo realno zmanjšali število zaposlenih v administraciji. Učinkovitost javne upravese je ob tem povečala. V lanskem letu smo dosegli visoko, 5.2% gospodarsko rastin zabeležili realno povečanje blaginje. Nobenih zmanjšanj socialnih pravic nibilo. Plače in pokojnine so realno zrasle. Delež javne porabe v bruto družbenemproizvodu se je zmanjšal. Povečala se je dodana vrednost. Vzačetku tega leta smo kot edina nova članice Evropske unije prevzeli evro.Uveljavljati smo začeli davčno reformo. Prvič v zgodovini Slovenije so se davkiobčutno znižali, davčni postopki so bili poenostavljeni. Funkcioniranje državev prvem trimesečju se je pocenilo. Izvoz slovenskega gospodarstva je rekordnonarasel. Poslovni optimizem je na najvišji točki doslej. Vse skupaj se je vprvih treh mesecih odrazilo v rekordni 7.2% realni gospodarski rasti. To ni leposledica dejstva, da smo v Evropski uniji. Povprečje v Evropski uniji v temčasu je namreč 3.2%, v evro-območju 3%. Rast v istem času v primerljivorazvitih članicah Evropski uniji in Evropski monetarni uniji je v povprečju zapolovico nižja. Rast v sosednjih državah Evropske unije z enakimi možnostmiokrog nas: Avstrija 3.5%, Italija 2.3%, Madžarska 2.7%, Nazačetku tega mandata je vlada obljubila, da bo delala za blaginjo Slovenije.Jasno smo povedali, da je samo gospodarska rast lahko trajna podlaga za blaginjo.Zato smo danes na dobri poti. Ustvarjamo več. Število brezposelnih sezmanjšuje. V zadnjem letu se je zmanjšalo za skoraj 20% . To pomeni tudimanj denarja za nadomestila. Več ljudi je dobilo priložnosti. Številozaposlenih se povečuje. Realne plače so občutno porasle. To pomeni, da seosebni standard krepi, hkrati pa vse več sodržavljanov prispeva tudi za skupnodobro. Zato se zmanjšuje tudi delež tistih, ki živijo pod pragomrevščine. Slovenija se danes uvršča med države z najnižjimi stopnjami tveganjarevščine. Ob hitri rasti se je krepila tudi socialna država. Dobili smo povabiloza članstvo v OECD, klubu najbolj razvitih držav. Nastajatrdnejša podlaga za stabilen pokojninski sistem brez dodatnih obremenitev. Končnopokojnine spet rastejo skupaj s plačami. Nastajajo možnosti, da na dovoljbogati podlagi izboljšamo organizacijo zdravstva, socialnih transferjev inšolstva. Pospešeno ustvarjamo vse potrebne pogoje za naslednje premike. Smo naprelomni točki, ko se lahko dvignemo v novo kvaliteto. Ne več samo nova delovnamesta, temveč boljša in bolje plačana delovna mesta. Ne več preživetje, ampakkvaliteta življenja. Ne več samo socialna varnost, temveč blaginja. Priložnost,ki je bila doslej na voljo zgolj za manjšino, postaja dostopnejša vsem. Zata razvojni premik, dosežen v preteklih dveh letih, smo dolžni zahvalo predvsemnašim gospodarstvenikom in našim delavcem. Dokazujejo, da so lahko v normalnihpogojih gospodarjenja dobri, zelo dobri in tudi najboljši. Ne zmagujejo več vtekmi z nerazvitimi, temveč v konkurenci najboljših. Uspešna so tudivodstva večine slovenskih občin. V mnogih je razvoj zaradi pametnepolitike in pravih odločitev bistveno hitrejši kot je bil v preteklosti. Vvsaki demokratični državi so na čelu razvojnega preboja vedno ekipe, ki so jimvolilci zaupali zakonodajno in izvršno oblast. In seveda številnisodelavci v ministrstvih, organih v sestavi in vladnih službah. Vsi skupaj redkoberejo in slišijo pohvale za svoje delo, velikokrat pa zelo ostre kritike. Todadejstva so nedvoumna. Rezultati so dobri. Državni zbor je v zadnjih letihdokazal, da je sposoben sprejeti potrebne reformne odločitve. Najpomembnejše,vključno z davčno reformo, so bile predhodno v veliki meri usklajene vsocialnem dialogu in znotraj Partnerstva za razvoj. Prav tako je bila usklajenaodločitev za spremembo ustave, ki omogoča hitrejšo uvedbo pokrajin. Tudiposlanci si zato ob dnevu državnosti prav gotovo zaslužijo iskrene čestitke zaopravljeno delo. Vse besede, še posebej zlobne in prazne, porumenijo in slej koprej zbledijo. Rezultati so tisti, ki štejejo. In, seveda, tisti, ki ostanejo.Zato naj bo dan slovenske državnosti tudi priložnost za ponos nad dobroopravljenim delom. Celotna Slovenija danes uspešno odgovarja na razvojneizzive. Razvojnodelo ne bo nikoli končano. Letos bomo spet za nekaj odstotnih točk zmanjšalinaš zaostanek za najbolj razvitimi v Evropski uniji. Naš cilj je, da jihčimprej ujamemo. Da postanemo družba blaginje. Družba znanja in vrednot. Našcilj je, da v Sloveniji ne bo nikogar, ki bo živel pod pragom revščine. In da zagotovimo rast celotni Sloveniji. Danes so razlike med regijami še vednoprevelike. Zato uvajamo pokrajine. Zaupamo ljudem in njihovim sposobnostimpovsod po Sloveniji. Ustvarjamo vse pogoje za razvoj. Zato bomo v prihodnjihletih veliko vlagali tudi v doslej zapostavljeno omrežje državnih cest. Vmodernizacijo slovenskih železnic in v širokopasovno informacijsko omrežje tuditam, kjer zaradi odmaknjenosti ni dovolj samega komercialnega interesa. UspehiSlovenije so pomembni tudi za Evropsko unijo. Z vstopom v evro-območje in spospešenim razvojem dokazujemo dvoje: prvič, da zadnja velika širitev Evropskeunije ni zgolj povečala stroškov in skrbi starih držav članic in ogrozilasocialno varnost njenih državljanov. Ampak da so nove države članice opravilnosposobne, organizirane in zmožne hitrega dohitevanja najbolj razvitih. Indrugič: da se je Evropska unija z vstopom novih, dinamičnih članic vrnilaenergija, ki preganja razvojno utrujenost in prinaša hitrejši razvoj vsem.Včeraj zgodaj zjutraj nam je na vrhu Evropske unije uspelo doseči dogovor, kibo omogočil nadaljnjo krepitev in širitev unije. Obeti dobre prihodnosti soponovno premagali strahove preteklosti. V Evropi se začenja obdobje novegaoptimizma. Prihajajonove priložnosti. Slovenija je v dobri kondiciji. Ima veter v jadrih in krmilo,obrnjeno v pravo smer. Dobro posadko. Mednarodno morje je mirno, le v notranjihvodah je nekaj umetnih valov in oblačkov. A kljub tem oblačkom je obzorjenarodove prihodnosti jasno kot še nikoli doslej. Pred sedanjo inprihodnjimi generacijami je srečna plovba. Omogočila jo je odločitev pred šestnajstimileti. Bila je pravilna. Iskrenečestitke ob dnevu slovenske državnosti.