GOVOR PREDSEDNIKA NA SLAVNOSTNI AKADEMIJI OB 16. OBLETNICI SDS

Spoštovani gospod predsednik državnega zbora, spoštovane kolegice in kolegi, spoštovani gostje, novinarke in novinarji, dragi prijatelji! Spoštovani gospod predsednik državnega zbora, spoštovane kolegice in kolegi, spoštovani gostje, novinarke in novinarji, dragi prijatelji!Šestnajst let je hkrati dolga in kratka doba. Natančno na polovici te dobe, pred osmimi leti, ob osmem rojstnem dnevu SDS, smo v tej isti dvorani praznovali nekoliko zagrenjeno. Nekaj dni pred tem se je namreč zgodilo to, da je razpadla takrat naša, recimo temu prva pomladna koalicija. Ena od teh stank je sprejela odoločitev, da gre v vlado z našimi političnimi tekmeci. In mi se smo nekaj ur pred to slavnostjo takrat na seji Sveta odločili, da bo Slovenska demokratska stranka, takrat Socialdemokratska stranka, ravnala načelno – da bo ostala v opoziciji, ne glede na to, da smo na volitvah leta 1996 povečali in izboljšali svoj rezultat tako, da smo ga pomnožili s štiri. Iz takratnih štirih mest v državnem zboru smo prišli na število 16. Nobeni stranki takrat ni uspel takšen met. Kljub temu smo ostali v opoziciji. Zraven so bile tudi stranke, ki so dosegle manjše zaupanje volivcev. Ampak ta odločitev, ki je bila načelna, je v naslednjih letih, še posebej pa v zadnjem letu, obrodila sadove. Zato na nek način danes praznujemo šestnajsti rojstni dan na zgodovinskem mestu, na kraju, ki nas mora vedno spominjati na to, da je treba sprejemati prave, načelne odločitve, ne glede na to, kako kažejo dnevne ure koristi. Na tem mestu, ko praznujemo naš šestnajsti rojstni dan, ne moremo mimo nekaterih spominov. Prvič, mimo spomina na dr. Jožeta Pučnika, brez katerega Slovenske demokratske stranke takšne kot je, tako načelne in tako uspešne, nikoli ne bi bilo. Brez Rudija Šelige, ki smo ga izgubili v teh zadnjih letih, in prav tako – ne samo SDS, ampak tudi slovenska stvarnost bi bila drugačna, slabša. Pred šestnajstimi leti, ko sta bili ustanovljeni najprej Slovenska demokratična zveza, potem pa, nekaj dni kasneje tudi Socialdemokratska zveza Slovenije – obe sta danes predhodnici Slovenske demokratske stranke, Slovenska demokratska stranka pa je tudi pravna naslednica obeh strank – se je orala ledina. Vesel sem, da danes lahko, tako kot sicer že velikokrat doslej in prepričan sem, velikokrat tudi v prihodnje, v naši sredi na tej akademiji pozdravimo tudi prva predsednika obeh teh strank oz. zvez, kolega Franceta Tomšiča in Dimitrija Rupla. Vsi, ki smo takrat ustanavljali prve stranke, imenovale so se pač zveze, smo nekoliko tvegali, tisti, ki so te prve korake vodili, so tvegali največ. Zaradi tega vedno smo in bomo tudi v prihodnje dolžni izražati naše priznanje za ta pogum. In ob šestnajsti obletnici, ob obletnici, ki je spomin na nek čas, na neko dobo, ki je dolga in kratka hkrati, se moramo spominjati ne samo tistih dogodkov in tistih, recimo temu svetlih dosežkov, ki se jih vedno raje spominjamo kot česa drugega, ampak tudi naporov, ki so bili vtkani v to, da je danes SDS na mestu, ki si ga želi vsaka stranka v demokratičnem tekmovanju v demokratičnem sistemu. To je zmagovito mesto po zadnjih državnozborskih volitvah. Zato, da smo dosegli to mesto, je bilo potrebno veliko truda, veliko garanja, naporov tisočih naših članic in članov. Veliko poguma, vtkanega od tistih prvih dni, od prvih kongresov naših predhodnic v Cankarjevem domu, pa vse do naporov, ki smo jih vložili v volilno kampanjo na lanskih državnozborskih volitvah. Premalo je časa – mislim da tudi ne bi bilo primerno, da to slavnostno akademijo podaljšamo s tem – da naštevamo vse te napore in uspehe, kljub temu pa to podčrtujem zaradi tega, ker ne smemo pozabiti na to, da odgovornost, ki jo danes ima na svojih ramenih SDS, ni samo rezultat neke trenutne volje ali pa neke trenutne postavitve zvezd na slovenskem političnem nebu tik pred zadnjimi splošnimi volitvami, ampak je to rezultat dolgotrajnega, trdega in napornega dela. In to podčrtujem tudi zaradi tega, ker nam mora biti to tudi vodilo za naprej. Tudi v tej situaciji, ko je SDS največja vladna stranka, ko ima na svojih ramenih največjo odgovornost, se je potrebno zavedati, da do uspehov lahko pridemo samo z doslednim, poštenim in pogumnim delom, kjer se ne bomo bali delati korakov, za katere se morda na prvi pogled zdi, da ne prinašajo takojšnjih koristi. Veliko stvari je treba premakniti na bolje v Sloveniji in zato, da to naredimo, bo potrebno narediti veliko takšnih korakov. Še posebej glede na to, da se neko soglasje, ki vsaj navidezno obstaja v Sloveniji okrog našega prihodnjega razvoja, ki je podaljšanje tega soglaja, ki je dejansko obstajalo v dokaj visoki meri, ko je šlo za vstop Slovenije v evroatlantske integracije, mnogokrat skuša omajati z – recimo temu – nastopanjem iz pozicije dnevnopolitičnih koristi. Mislim, da neko podobno ravnanje v veliki meri spremljamo tudi v zadnjih tednih in je zelo podobno dogajanju pred štirimi leti, ko se je na veliko govorilo o nekih AVNOJ-skih sklepih in ko večina Slovencev sploh ni vedela, kdo je prinesel to temo v javno razpravo in od kod je sploh prišla. Jasno je, da demokratična Slovenija nikoli ne bo pozabila trpljenja naših rojakov, sonarodnjakov pod fašizmom in nacizmom. Demokratična Slovenija tudi nikoli ne bo pozabila na naše rojake v zamejstvu in po svetu. Demokratična Slovenija bo vedno podpirala pravice naših manjšin v zamejstvu in stala za njihovimi pravicami. Demokratična Slovenija bo terjala od sosednjih držav, da spoštujejo zaveze do naših manjšin, da uresničujejo zakonodajo, ki so jo te države same sprejele ali da uresničujejo mednarodne pogodbe, ki so jih te države same podpisale. Jaz sem vesel, da se že na začetku ta trdna nova usmeritev nove slovenske oblasti po zadnjih volitvah čuti tudi navzven. Vesel sem, da sta danes med nami tudi visoka predstavnika, voditelja dveh slovenskih strank iz našega zamejstva g. Smrtnik in g. Trpin. Pričakujemo, da bomo tudi na podlagi dobrega sodelovanja, kot politična stranka, kar SDS, Enotna lista in Slovenska skupnost so, v zamejstvu pripomogli k temu, da se bodo odprta vprašanja, ki bremenijo neko sožitje in ki včasih v veliki meri bremenijo neke odnose, na državni ravni hitreje reševala. Še posebej zdaj, ko je tudi Slovenija v Evropski uniji in ko so odprta mnoga vrata, ki prej niso bila. Vendar pa, glede na to, kar se je dogajalo v zadnjih tednih, lahko ugotavimo, da bi nekateri v Sloveniji skoraj raje začeli vojno s sosednjimi državami, kot pa da bi dopustili, da bi se malo prevetrilo slovensko politično ozračje ali da bi, bog ne daj, prišlo na dan kako korupcijsko ali drugo dejanje, ki so ga oni zagrešili v prejšnjih letih. Vse, samo da se ne bi polagali čisti računi in da ne bi kdo pogledal pod preprogo ali v omare, kjer tičijo številni okostnjaki, na žalost. Zato, da se odvrača pozornost od realnih problemov, pozornost od tistega, kar je dejansko potrebno narediti, se ponovno obujajo teme iz kulturnega boja in na nek način poslušamo že znane zgodbe, zato se poskuša storiti vse, od slovenskih manjšin v zamejstvu, do slabih filmov in nenazadnje tudi do izjav, ki sploh niso bile izrečene. To je treba zelo jasno povedati, da SDS kulturni boj ne zanima. Pravzaprav smo Sovenci od tega utrujeni. Predolgo časa smo bili izpostavljeni. Takšen kulturni boj ne prinaša dobre prihodnosti, prinaša razdvojenost, prinaša tisto, kar nobenega naroda še ni popeljalo k napredku in zaradi tega se mi te igre ne gremo. SDS zanima blaginja vseh, SDS zanima graditev pravne in socialne države, nas zanimajo dobri odnosi s sosednjimi državami. Kajti samo v ozračju nekega dobrega medsosedskega sodelovanja lahko ustrezno poskrbimo tudi za pravice naših manjšin v zamejstvu. Še posebej smo presenečeni nad nekaterimi reakcijami, ki so nesamozavestne in to v času, ko je Slovenija v daleč najboljšem mednarodnem in zgodovinskem položaju kot kadarkoli doslej. Imamo vse razloge za to, da smo samozavestni. Še nikoli ni položaj Slovenije bil tako zavarovan. Položaja Slovenije ne more v ničemer in v kakršnemkoli smislu ogroziti kakšen slab film ali kaj podobnega in stopimo torej končno že v čase, ko se o določenih stvareh pogovarjamo na določenih nivojih. In ko ne bomo več prirejali mitingov in zborovanj zaradi knjig, filmov ali člankov, ki jih je kdo napisal. Imamo vse razloge za to, da smo samozavestni, čeprav nekateri niso bili takrat, ko se je Slovenija osamosvajala in osvobajala. Takrat so nekateri, ki so danes zelo militantni, zatrjevali, da samostojna Slovenija nikoli ne bo preživela, da bomo jedli travo, da bodo spet postavljene Rapalske meje, nekateri so jokali, ko so jih nagnali iz skupnih forumov in mi smo bili kljub tem trditvam takrat samozavestni. In ni nobenega razloga, da danes po trinajstih, štirinajstih letih, ko je naš položaj dejansko utrjen kot ni bil še nikoli, to samozavest izgubljamo in se obnašamo, kot da smo ponovno v nekih časih, ki so, upam in verjamem za zmeraj minili. Cel projekt zdrževanja EU, cel projekt nastanka, rasti in v zadnjem času tudi širitve EU je nastal zato, da se ti časi ne bi več ponovili. Da ne bi več ta ali oni totalitarizem zavladal v Evropi. In v veliki meri lahko danes z zadovoljstvom rečemo, da je bil ta projekt uspešen. Da je tudi Slovenija del tega projetka in da lahko iz tega črpamo dodatno samozavest. Cilj SDS, kot navečje vladne stranke, ki na svojih ramenih nosi največjo dgovornost za uspeh tega projekta, za uspeh pozitivnih reform, za tiste korake, ki jih Slovenija na vsak način nujno mora narediti v skupno dobro, ta odgovornost je največ. SDS je v tem projetku zavezana trajnostnemu razvoju, kar pomeni, da se zavedamo, da brez gospodarskega razvoja, brez tega, da ustvarimo več, ni možno deliti več in več porabljati, da brez gospodarske rasti ne more biti večje blaginje, da so vsi ostali poskusi doslej zgodovinsko dokazano propadali. Da je potrebno bolje gospodariti, da je potrebno biti bolj inovativen, da je potrebno dati gospodarstvu več prostora in da je samo gospodarski razvoj trajna osnova trajne blaginje. Kljub temu pa za nas razvoj ni samo gopspodarski tazvoj. Mi smo zavezani trajnostnemu razvoju, kar pomeni, da mora iti gospodarski razvoj v korak s socialnim in okoljskim razvojem. Nič nam ne pomaga, če bomo bogati in tako razslojeni, da bo to družba konfliktov, nič nam ne pomaga, če bomo bogati in pa tudi, če ne bomo razslojeni, bomo pa živeli v onesnaženem okolju. To ni kvalitetno življenje. Trajnostni razvoj, ki vsebuje vse te tri komponente, je osrednji del novega vladnega programa, tudi osrednji del dolgoročne strategije, ki jo pripravljamo za naslednjih 10 let in je seveda bil najprej v samem centru, v središču SDS in od tam ga selimo tudi v vse formalne akte. Zato, da bomo uspešni pri tem projektu, potrebujemo inovativnost, odgovornost, smelost, tveganje, pogum, znanje, vse tisto, na kar smo pravzaprav opozarjali tudi ves čas, ko je bila stranka v opoziciji. In naša prva naloga je, da omogočimo takšne pogoje vzgoje in šolanja mladih, da bodo zrasle v pogumne, samozavestne in smele generacije, ki bodo brez kakršnegakoli občutka manjvrednosti tekmovale znotraj razširjene EU in tukaj tudi zmagovale. Spoštovani, ni vsaka stranka SDS. Pravzaprav je SDS samo ena. Po mnogih naporih, žuljih in odrekanjih, po trdem delu in nesebičnem trudu tisočih naših članic in članov, je SDS danes na mestu, ki zagotavlja odločilen vpliv na prihodnji razvoj države. In na tem mestu namerava tudi ostati. Na tem mestu praznujemo tudi naš skupni šestnajsti rojstni dan. Še na mnoga leta, dragi prijatelji!