Minister za kulturo dr. Vasko Simoniti je nocoj v Evropskem parlamentu v Bruslju odprl razstavo sodobne slovenske likovne umetnosti Živimo v vznemirljivih časih. Kurator razstave, slovenski kustos Marko Košan je pripravil izbor del trinajstih slovenskih umetnikov in umetnic, ki sredi sodobne poplave vizualnih podob množičnih medijev iščejo nove poti slikarskega, kiparskega in fotografskega izraza, usmerjenega k novim utopijam (negotove) prihodnosti. Zbrane je poleg ministra za kulturo dr. Simonitija nagovoril tudi predsednik umetniškega odbora pri Evropskem parlamentu prof. Karol Karski.
Govor ministra za kulturo dr. Vaska Simonitija
Razstava sodobne slovenske likovne umetnosti v Evropskem parlamentu je za Slovenijo velika čast. Na ta dogodek smo še posebej ponosni zato, ker Slovenija prav v tem času praznuje 30. obletnico samostojnosti, hkrati pa že drugič predseduje Svetu Evropske unije – družini svobodnih demokratičnih držav.
Evropa, ki se zaveda svoje identitete, zgodovine in tradicije, stoji pred novimi izzivi in razmislekom o lastni prihodnosti. Po velikih preizkušnjah, vzponih in padcih ji je uspelo v drugi polovici minulega stoletja izoblikovati zavezujoče skupne vrednote in zagotoviti svobodo na vseh ravneh človeškega bivanja, ki daje ustvarjalnosti prosto pot. To je zagotovilo njenega obstoja danes in jutri. V tem okolju je doma raznolikost izrazov, saj vsaka skupnost oblikuje skozi svoj govor lastno duhovno in stvarno podobo. Vsaki družini, vsaki ustanovi ali poklicu je lasten specifičen način izražanja in tako ima tudi jezik umetnosti v vseh njenih pojavnih oblikah sebi lasten izraz.
Od vseh zvrsti sodobne umetnosti lahko ravno v likovni umetnosti najdemo izjemno raznovrstnost in izjemen soobstoj oblik, ki so za druge umetnosti manj značilne. Tukaj ne mislim samo na povsem prijazen soobstoj abstraktnega slikarstva in figurativne umetnosti, ampak tudi na soobstoj konceptualne umetnosti, performansa, instalacije, socialno angažirane umetnosti, bioloških intervencij in tako naprej. In kakšni raznolikosti smo šele priče v delih mlajših generacij, med katerimi bomo našli na primer internetno umetnost. Gre za izjemno pluralnost v vizualni umetnosti. Likovna umetnost se zdi tako v zadnjega pol stoletja podobna mitološkemu Proteju, Homerjevemu morskemu božanstvu, ki neprestano spreminja oblike in svojo modrost razodene šele, če ga krepko držimo v objemu, pa čeprav se je medtem spremenil v drevo, bika, ogenj, vodo in kačo. Morda je ravno likovna umetnost s svojo izjemno raznolikostjo nekakšen živi demokratični laboratorij, ki nenehno ustvarja pluralnost izrazov in idej.
Tudi na tej razstavi sodobnih slovenskih umetnic in umetnikov smo izzvani v razmislek o naravi umetnosti in njeni sporočilnosti. Razstavljena dela nas tako spodbujajo k ohranjanju dveh vrlin demokratične družbe: strpnosti do drugačnosti in vživetja v položaj drugega. Morda bi si celo drznili reči, da je ravno likovna umetnost pravi preizkus odprtosti sodobne demokratične družbe. Prav zato naj živi likovna umetnost v vsej svoji raznolikosti, na umetnikih pa je, da skozi neskončno svobodo izraza poiščejo globlja sporočila, da odkrivajo ne le oblike, ampak tudi vsebine, pa naj so te doma v samem umetnikovem liričnem svetu ali pa v njegovem družbenem angažmaju.
Razstava »Živimo v vznemirljivih časih«, ki prikazuje dela umetnic in umetnikov srednje in mlajše generacije, nagovarja s svojim jezikom in v svojem jeziku vse, ki v Evropskem parlamentu ne govorijo tega jezika, ampak ga nosijo v sebi kot kal osebne prostosti in duhovne širine
Prvotno objavljeno tukaj.
