Govor Janeza Janše na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta
sreda, 16. 1. 2008spoštovanigospod predsednik Evropske komisije,
spoštovaniposlanke in poslanci,
gospe in gospodje,Včast in zadovoljstvo mi je, da sem danes tukaj med vami – in sevedatudi v ponos. V ponos kot Slovencu, čigar državi je kot prvi novidržavi članici Evropske unije zaupano vodenje Sveta Unije. V ponoskot Evropejcu, čigar Unija vstopa v leto 2008 s podpisano Lizbonskopogodbo, z razširjenim območjem evra in Schengna.Obljubljamvam, da bom v mesecih do poletja, če me boste povabili, z veseljemprišel še večkrat med vas, zagotovo po vsaki seji Evropskegasveta. Želim si namreč tesnega in konstruktivnega sodelovanja zEvropskim parlamentom skozi celotno šestmesečno obdobje. I.EU – V CELOTNI ZGODOVINI ČLOVEŠTVA NI PODOBNE ODLOČITVE, KIBI TAKO VELIKO LJUDEM PRINESLA TOLIKO DOBREGADanesje v mnogih ozirih zgodovinski dan. Slovenija predstavlja prioritetepredsedstva v Evropskem parlamentu kot prva nova država članica,kot prva članica izza nekdanje železne zavese in tudi kot prvaslovanska država, ki vodi Svet Evropske unije.Tone bi bilo mogoče, če na evropski celini v zadnjega četrt stoletjane bi prišlo do tektonskih sprememb. Te so omogočile, da je Evropadanes v veliki meri združena – in sicer v unijo miru, svobode,solidarnosti in napredka. Vse to je bilo za milijone Evropejcev še20 let nazaj nepredstavljivo.Majaletos bo minilo natančno 20 let od neke moje prav posebne osebneizkušnje. Ker je v njej veliko simbolike omenjenih spremembdovolite, da jo podelim tudi z vami.Leta1988 smo bili trije publicisti in en podčastnik zaradi kritiketakratnega totalitarnega komunističnega režima v Jugoslaviji in šeposebej militarističnih teženj takratne jugoslovanske armadearetirani, zaprti, sojeni in obsojeni pred vojaškim sodiščem. Brezosnovnih pravic obrambe, brez pravice do odvetnika in breznavzočnosti javnosti. Sodili so nam sredi Ljubljane, glavnega mestaSlovenije, takrat še jugoslovanske republike. Sodili so nam v tujemjeziku.Kljubtajnemu sojenju in grožnjam s posredovanjem jugoslovanske armade jena deset-tisoče ljudi prišlo mirno protestirat na ulice in trge,zahtevali so spoštovanje človekovih pravic in demokracijo. Dosegliso začetek sprememb.Poskoraj natančno 20-ih letih stojim tukaj pred vami, v tem visokemdomu, v Evropskem parlamentu, sredi Strasbourga, do katerega lahkopridem brez zaustavljanj na mejah. Kot predsednik Vlade RepublikeSlovenije in predsednik Evropskega sveta vam lahko govorim v svojemmaternem jeziku.Čebi mi pred 20-imi leti v zaporniški celici vojaškega zaporakdorkoli napovedal takšno možnost, mu seveda ne bi verjel nitistavka.Vendarse je vse to res zgodilo. Po samo dveh desetletjih življenja enegeneracije.Slovenijaje v tem času vzpostavila demokratičen parlamentarni sistem intržno gospodarstvo, postala je samostojna, mednarodno priznanadržava, danes je članica Evropske unije in zveze NATO, evro območjain del schengenskega prostora. Leta 1988, pred 20-imi leti, smo imelipribližno 4000 evrov dohodka po kupni moči na prebivalca, leta 2007pa več kot 22.000 evrov. Dosegamo 91% povprečja Evropskeunije. Naša gospodarska rast v lanskem letu je presegla 6%. Imamonajnižjo brezposelnost v zgodovini in eno najnižjih v Evropskiuniji. Stopnja revščine je druga najnižja v evro območju. Smotretja najmanj zadolžena članica evro območja, na reformnembarometru Evropske unije se uvrščamo med prvih šest držav članic.Podobenoziroma velik napredek so po padcu berlinskega zidu in demokratičnihspremembah dosegle tudi ostale nekdanje komunistične države Srednjein Vzhodne Evrope, ki so danes članice Evropske unije.Poodstranitvi schengenske meje med Italijo, Avstrijo, Madžarsko inSlovenijo decembra lani je na deset-tisoče ljudi v Sloveniji in tudina drugi strani nekdanje meje spontano proslavilo to simboličnodejanje. Tisti, ki ste bili takrat z nami – gospod predsednikEvropske komisije je bil; pa tudi drugod, kljub hladnemu vremenu, jebilo veliko veselja – ste videli, da so bile reakcije ljudi zeloemocionalne. Tako je bilo povsod na bivših mejah nekdanje železnezavese od Baltika do Jadrana.Obtej priložnosti sem na nekdanjem mejnem prehodu med drugimi veselimiudeleženci srečal tudi starejši par iz Slovenije. Oba sta imelasolze v očeh. Pripovedovala sta o desetletjih težav življenja obtrdi meji in kasneje o poniževanjih ob skoraj vsakem prestopu meje.Gospa je dejala, da si komaj upa verjeti, da se vse to res dogaja inda meje praktično ne bo več. Da nastaja nekaj, o čemer si ni upalapred 20-imi ali 15-imi leti niti sanjati. Želelbi si, da bi bili člani Evropskega parlamenta, ki ste podpirališiritev unije in tudi schengenskega prostora, tistega decembrskegavečera tam prisotni. Doživeli bi veliko zadoščenje. Ker to za vseni bilo mogoče, mi dovolite, da vam vsaj tu rečem: HVALA.Hvalav imenu tistega starejšega para ob izginjajoči meji, na bivšemmejnem prehodu, v imenu tisočev, deset-tisočev, milijonov, v imenuveč kot 100 milijonov Evropejcev Srednje in Vzhodne Evrope, ki smobili pred 20-imi leti še na drugi strani železne zavese, tudi vzaporih, brez političnih in mnogih človekovih pravic, danes pa smoskupaj v Združeni Evropi. Z realnimi možnostmi za lepo življenje,z možnostmi, kakršnih ne mi ne naši predniki nikoli prej nisoimeli.
Spoštovanegospe in gospodje,Mogočese niti ne zavedate, kako mogočne posledice so imele vašeodločitve, da podpirate težnje k svobodi in da ste z namisolidarni. V vsej znani zgodovini človeštva najbrž ni podobneodločitve. Odločitve, ki bi tako veliko ljudem prinesla tolikodobrega. Zahvala v imenu tistih, ki smo tu tudi zato, ker sta privas, ki niste bili z ničimer prisiljeni v takšne nesebičneodločitve, zmagali svoboda in solidarnost. Ker vam ni bilo vseeno.Pripadnikitistih generacij, ki se nismo rodili v Evropsko unijo, imamo verjetnonekoliko bolj čustven odnos do vsega, kar se je dogajalo v zadnjihletih in desetletjih . Za nas Evropska unija ni samoumevno dejstvo.Vemo, da obstaja tudi drugačna, bistveno slabša alternativa. Tudizato smo pripravljeni narediti vse, da se Unija ohrani, razvija inkrepi.Našglavni cilj je, da tudi v naslednjih šestih mesecih Evropa napredujena čim več področjih. Ta ključna področja smo opredelili žepred časom, ko smo skupaj z Nemčijo in Portugalsko oblikovali18-mesečni program predsedovanja. To je bila enkratna izkušnja,sodelovanje v Triu je bilo odlično, prav tako prispevek evropskihinstitucij. Ta parlament je bil s tem programom že seznanjen, pravtako je seznanjen s pomembnim napredkom, ki sta ga pri uresničevanjutega skupnega programa v lanskem letu dosegli naši partnerici vTriu.Slovenijasi bo prizadevala dokončati vse tisto, kar še ni bilo opravljeno.Naše izhodišče torej ostaja omenjeni program, saj želimo ohranitikontinuiteto politik Evropske unije. Hkrati se bomo posvetili tudimorebitnim novim izzivom. Kot zadnja država v Triu bomo poskrbeli,da bo prehod na naslednji Trio potekal gladko. II.LIZBONSKA POGODBA JE PRVA POLITIČNA PRIORITETA UNIJEPoglavitnidosežek pri dosedanjem uresničevanju programa je bil dogovor o novipogodbi EU, ki je bila podpisana decembra lani v Lizboni. Dovolite,da izrazim svoje priznanje zvezni kanclerki Angeli Merkel in premieruSocratesu za njun osebni angažma, ki je privedel do tega rezultata.Spomnimo se, v kako negotovih in težavnih okoliščinah se je tegaprojekta pred enim letom lotilo nemško predsedstvo. Berlinskadeklaracija in v njej vsebovani načelni dogovor, naj Evropska unijadobi nov pogodbeni temelj, je bil prvi preboj na poti do Lizbone. Pouspešnem dogovoru o mandatu za medvladno konferenco na junijskemEvropskem svetu so uspešno delo nemškega predsedstva nadaljevalinaši portugalski kolegi. Pod njihovim vodstvom se je medvladnakonferenca uspešno končala in dobili smo novo, Lizbonsko pogodbo.Obtej priložnosti bi želel poudariti pomembno vlogo in prispevekEvropskega parlamenta, zlasti vaših predstavnikov na medvladnikonferenci, pri oblikovanju nove pogodbe. Prav tako želim poudaritipomembno vlogo Evropske komisije pri doseganju soglasja o novipogodbi. To delo sem od blizu spremljal, poznam, zato to lahkogovorim iz prve roke. Predsednik parlamenta Hans-Gert Pöetteringin predsednik komisije Jose Manuel Barroso sta z velikim osebnimangažiranjem nudila strateško pomoč obema predsedujočima državamav lanskem letu. Sinergija naporov vseh treh ključnih institucijEvropske unije je omogočila uspeh in podpis Lizbonske pogodbe.Znjo bo zagotovljena večja učinkovitost in demokratičnost delovanjarazširjene Evropske unije. Sprejemanje odločitev bo olajšano namnogih novih področjih, vloga Evropskega in nacionalnih parlamentovbo okrepljena.Spodpisom pogodbe pa naša naloga še ni končana. Stopili smo vobdobje ratifikacij, ki je – tako nas uči izkušnja iz leta 2005 –najbolj občutljiva faza uveljavljanja nove pogodbe. Naj poudarim, daje ratifikacija izključna pristojnost – in odgovornost! – vsakedržave članice. Pri tem bi želel posebej čestitati Madžarski, kije ta postopek že opravila. Upamo, da bo do konca našegapredsedstva temu zgledu sledila večina držav članic. Slovenskiparlament bo o ratifikaciji odločal še ta mesec.Ciljje uveljavitev pogodbe s 1. januarjem 2009. To med drugim pomeni, dabomo morali veliko postoriti glede vseh potrebnih pripravljalnihdejanj. Z naslednjo predsedujočo Francijo zato tesno sodelujemo, dabi bilo vse pravočasno nared za uveljavitev pogodbe. Ob tem bomotesno sodelovali tudi z Evropskim parlamentom. III.SAMO ZDRAVA GOSPODARSKA RAST JE LAHKO TRAJNA OSNOVA VEČJE BLAGINJESpoštovanigospe in gospodje,NapredekEvropske unije na področju gospodarskih reform v državah članicahin izgradnje notranjega trga je bil v zadnjih letih vzpodbuden. V temčasu se je gospodarstvo Evropske unije okrepilo, znatno sta sepovečali produktivnost in zaposlenost.Vnaslednjem triletnem ciklu izvajanja Lizbonske strategije za rast inzaposlovanje je potrebno predvsem nadaljevati v doslej zastavljenihsmereh in osrednjo pozornost nameniti vlaganju v ljudi,moderniziranju trgov dela, povečevanju podjetniškega potenciala,zagotavljanju cenovno dostopnih in zanesljivih virov energije tervarovanju okolja. Za učinkovit zagon novega triletnega cikla naspomladanskem Evropskem svetu je nujen pravočasen sprejemintegriranih smernic, za kar so odgovorne institucije Evropske unije.Spoštovaniposlanci,natem mestu bi želel ponovno izpostaviti pomen konstruktivnegamedinstitucionalnega sodelovanja.Izvajanjedobro zastavljenih reform v državah članicah s podporo institucijna ravni Evropske unije, kjer izvajanje skupnih politik pomeni dodanovrednost, je ključ za nadaljevanje dosedanje gospodarske rasti. Taje lahko izzvana s številnimi problemi, zato so stalne reforme inprilagajanje nujnost. Tudi v tem trenutku je pred nami nekaj težjihizzivov. Ključni med njimi so povečevanje cen nafte in hrane ter ševedno odmevajoč pretres na finančnih trgih, ki so ga sprožiladogajanja na hipotekarnem trgu v ZDA. Slovensko predsedstvo boumirjanju njenih posledic posvetilo vso potrebno pozornost. V tanamen bo v prvi polovici leta zaokrožen celovit program aktivnostiEvropske unije za krepitev stabilnosti finančnih trgov. Potrebni sovečja preglednost položaja na trgih, okrepljeni nadzorni mehanizmiter tudi tesnejše sodelovanje na mednarodni ravni. IV.EVROPSKA UNIJA NA ČELU BOJA PROTI PODNEBNIM SPREMEMBAMMarcalani smo sprejeli ambiciozne zaveze glede ukrepanja za ublažitevpodnebnih sprememb. Zasedanje na Baliju decembra lani nam je dalojasno časovnico do Koebenhavna konec prihodnjega leta in v to agendose umešča naša evropska ambicija. Potrebno je pokazati, da spravilnim delovanjem lahko uspemo, da lahko z vlaganjem v novetehnologije in v tiste, ki so že na voljo, zmanjšamo vpliv naokolje. Pomembno je tudi razviti tržne instrumente za doseganjeciljev energetske in okoljske politike ob najnižjih stroških.Čezen teden bo Evropska komisija objavila zakonodajne predloge, ki bodoudejanjali zaveze Evropskega sveta izpred enega leta za boj protipodnebnim spremembam in s tem tudi oblikovanje naših politik. Lahkorečem, da je s tem zakonodajnim paketom Evropa pred zgodovinskimpodvigom postopnega preoblikovanja svojega gospodarstva.Slovenskopredsedstvo bo temu področju posvečalo veliko pozornost, tudi naobeh zasedanjih Evropskega sveta. Upoštevajoč globalni kontekst inčasovnico do Koebenhavna predsedstvo upa, da bomo naš dogovor gledezakonodajnih aktov lahko dosegli še v prvem branju z vami,spoštovani poslanci, tako da bomo lahko čez leto dni že udejanjalipotrebne reforme. Tako bi utrdili vlogo Evropske unije v mednarodnihpogajanjih za post-kjotski režim in prispevali k temu, da bomo vKoebenhavnu konec leta 2009 sprejeli dober dogovor.SpomladanskiEvropski svet bo v tem pogledu pomemben mejnik. Moja ambicija je, dabi zasedanje dalo jasne usmeritve za delo v prihodnje in potrdilokolektivno ambicijo za čim prejšnji sprejem paketa. Želimo, dabodo končne rešitve objektivne in pravične, da bodo cilji po enistrani prinašali rezultate glede naših zavez, po drugi strani pabodo realni in dosegljivi in ne bodo onemogočali razvoja posameznihdržav članic. Seveda se bo obravnava nadaljevala po predsedovanjuSlovenije, zato že zdaj intenzivno sodelujemo z naslednjimipredsedstvi. Dejansko Evropska unija potrebuje čim prej jasnezakonodajne okvire za oblikovanje stabilnega in predvidljivega okoljaza investitorje, kot tudi za postopno preoblikovanje navadpotrošnikov energije. V.PETA SVOBOŠČINA – PROST PRETOK ZNANJAVlaganjev ljudi, znanje ter raziskave in nove tehnologije ostaja eden izmedtemeljev Lizbonske strategije. Na ustvarjalnosti in znanju temelječadružba vedno bolj postaja nujnost moderne Evrope. Vendar zgoljvlaganje v znanje ni dovolj. To leto imamo priložnost za temeljitorazpravo o tem, kakšen notranji trg Evropske unije si želimo.Poskrbeti moramo, da ne bo nikakršnih ovir za pretok idej in znanja.Na spomladanskem Evropskem svetu zato želimo štirim svoboščinamEvropske unije, kjer je Unija doslej dosegla izjemen napredek, dodatiše peto – prost pretok znanja. K temu bo med drugim prispevala večjamobilnost študentov, raziskovalcev ter profesorjev. Prednostinotranjega trga Evropske unije morajo postati bolj dostopnepotrošnikom ter majhnim in srednje velikim podjetjem. Za izvajanjestrategije reform Evropske unije je ključen nadaljnji hiter napredekna področju dejanskega vzpostavljanja notranjega trga storitev ininovacij. Želimo storiti vse, da dosežemo napredek priliberalizaciji notranjega energetskega trga. Prav tako bi vam obkoncu našega predsedovanja rad poročal o uspešnem dogovoru na tempodročju. Upamo, da nam bo uspelo narediti potrebne korake naprejtudi za boljšo, cenejšo in zanesljivejšo oskrbo naših državljanovin podjetij z energijo. VI.ŠIRITEV IN EVROPSKA SOSEDSKA POLITIKA – INSTRUMENTARAZVOJA IN VEČJE VARNOSTISpoštovaniposlanke in poslanci,Vokviru prihodnosti Evropske unije moramo spregovoriti tudi o procesuširitve, ki še ni dokončan. Širitev je ena izmed najuspešnejšihpolitik Evropske unije. Evropska komisija je v letu 2006 s svojimsporočilom »Širitev – dve leti kasneje« prepričljivoizkazala, da je doslej največja širitev, tista v letu 2004,koristila tako »starim« kot »novim« članicamEvropske unije.Žepogled na zemljevid Evrope nam utrdi vtis o širitvi kot onedokončani zgodbi. Ključno je, da se ta proces nadaljuje, v skladus prevzetimi zavezami in na podlagi temeljnih načel, v prvi vrstinačela izpolnjevanja meril za članstvo. Slovensko predsedstvo si bona teh osnovah prizadevalo za nadaljevanje pristopnih pogajanj sHrvaško in Turčijo.Posebnopoglavje pa so države Zahodnega Balkana. Ko je Evropski unijizadnjič predsedovala država, ki meji na to regijo – Grčija –so bili s Solunsko agendo vzpostavljeni temelji za integracijo državZahodnega Balkana. Menimo, da je zdaj, pet let po tem, primeren časza potrditev in utrditev evropske perspektive teh držav. Predsedstvonamerava spodbujati njihov napredek na tej poti. Naj poudarim,da se ne zavzemamo za zniževanje meril in niti za kakršnekoli»bližnjice«. Nikakor. Želimo pa, da Evropska unijaaktivneje poseže na to območje in se intenzivneje angažira pripomoči državam v njihovih reformnih procesih.Nesmemo pozabiti, da je trdna in otipljiva evropska perspektivanepogrešljiv vzvod potrebnih sprememb in reform v teh državah. Zatoželimo to perspektivo okrepiti, tudi s konkretnimi ukrepi na raznihpodročjih.Vsamem jedru Zahodnega Balkana je Kosovo. V sedemdesetih letihprejšnjega stoletja je Kosovo doseglo avtonomijo in postalo delfederalnega sistema takratne Jugoslavije. Položaj Kosova je bilpraktično izenačen s položajem zveznih republik. Petnajst letkasneje je Milošević ta status najprej enostransko izničil, natopa izvedel še poskus etničnega čiščenja, ki ga je zaustavilašele mednarodna skupnost. Po intervenciji je bil vzpostavljen mir,vprašanje trajnega statusa Kosova pa je ostalo odprto.Danesje to eno najzahtevnejših vprašanj, s katerimi se sooča Unija.Bilo bi seveda zaželeno, če bi bilo vprašanje statusa Kosova možnorešiti na način, ki bi bil v celoti sprejemljiv za obe neposrednovpleteni strani. Žal dolgotrajni pogajalski proces kaže, da somožnosti za kaj takega izčrpane. Prav tako ne kaže, da bi bilglede tega vprašanja možen dogovor v okviru Varnostnega sveta OZN vpredvidljivi prihodnosti.Podrugi strani pa vsi vemo, da ponovno odlaganje rešitve lahkodrastično destabilizira velik del regije Zahodnega Balkana. To bibil najslabši možni izid. Kosovo je predvsem evropsko vprašanje.Slovensko predsedstvo bo gradilo na odločitvah decembrskegaEvropskega sveta. Imamo temelje, na katerih se je že izoblikovalkonsenz. Imamo načelno politično soglasje Evropske unija gledenapotitve civilne misije na Kosovo. Soglašamo, da ohranjanjesedanjega stanja ni vzdržno in da vprašanje Kosova pomeni posebenproblem, ki ga ni možno prenesti na nobeno drugo situacijo v svetu.V teh okvirih bo predsedstvo usklajevalo rešitve, ki bodo uživalenajširšo možno podporo znotraj Evropske unije ter hkratizagotovile dolgoročno stabilnost v regiji.Kosovopa seveda ni otok v tej regiji. Za Evropsko unijo so pomembne vsedržave Zahodnega Balkana. Za Slovenijo je ta regija še bolj kot zanekatere druge članice Evropske unije naša neposredna soseščina.Sedanje razmere na Balkanu predstavljajo nedokončano zgodbo vgeopolitični preobrazbi po koncu hladne vojne. Želimo si njensrečen konec, zanj smo kot Evropska unija tudi odgovorni, dolgujemoga narodom in kulturam te regije. Stabilnost regije je izjemnegapomena za celotno Evropsko unijo, dosegljiva pa je samo znotrajevropske perspektive.Srbijaje imela tradicionalno pomembno vlogo na Zahodnem Balkanu. Ključnoje, da s pravim pristopom in možnim kratkoročnim turbulencam inoklevanjem navkljub spodbudimo njeno evropsko pot.Bivšajugoslovanska republika Makedonija je dobila status kandidatke želeta 2005, a je še vedno brez datuma za pogajanja. Izvedla je mnogeuspešne reforme, nekatere pa mora še dokončati in pri tem jimoramo pomagati. Ne sme postati nekakšna ujetnica širših razmer vregiji. Čimprejšnja rešitev statusa Kosova je tudi za njenonotranjo stabilnost velikega pomena.Izpostavljamovlogo Albanije, ki je po II. svetovni vojni živela posebnozgodovino, danes pa jo cenimo zaradi njenega prispevka k stabilnostiv regiji in konstruktivnega odnosa pri reševanju vprašanja bodočegastatusa Kosova. V isto kategorijo lahko uvrstimo Črno goro, ki jeprav tako resno zastavila pot reform s ciljem vključitve v Solunskoagendo.Post-daytonskastruktura Bosne in Hercegovine z mednarodno prisotnostjo ternotranjepolitična nestabilnost v preteklih mesecih nam kažeta, data država potrebuje posebno pozornost. Veliko je bilo ženarejenega, podpora evropski perspektivi se krepi, a potrebna jenadaljnja pomoč. Ne smemo pozabiti beguncev, ki se še niso vrnilina svoje domove, pa tudi velikih zločinov, ki še niso bilikaznovani. Za evropsko prihodnost Bosne in Hercegovine in celotneregije so prav sankcioniranje zločinov proti človeštvu, mir insprava temeljnega pomena.Številnirazlogi zahtevajo nadaljnjo krepitev našega sodelovanja s sosedi,strateškimi partnerji in drugimi. Danes sem že omenjal zunanjo mejoEvropske unije. Onkraj nje imamo pomembne in dragocene partnerje, kijih moramo bolje vpeti v naše raznolike dejavnosti.Evropskasosedska politika je dobrodošel vzvod krepitve območja stabilnostiin blaginje onkraj naših meja. Pomembna sta tako vzhodna kotsredozemska dimenzija. Ne smemo pozabiti niti Ukrajine, nitiMoldavije, niti Južnega Kavkaza, niti Severne Afrike. Potrebujemointenziven dialog in nove razmere vedno znova terjajo tudi noveoblike konkretnega sodelovanja. Te so zelo dobrodošle.Želimosi okrepitev ustanov in procesov, kot sta Barcelonski proces inEuro-Med. Ne potrebujemo pa podvajanja ali institucijam EUkonkurenčnih institucij, ki bi hkrati pokrivale del EU in delsoseščine. EU je celota in samo kot celota bo lahko dovoljučinkovita pri vzpostavljanju miru, stabilnosti in napredka vsoseščini in širše.Krepilibomo tudi sodelovanje z našimi strateškimi partnerji v svetu. Včasu našega predsedstva bomo organizirali štiri vrhunskazasedanja: z ZDA, Rusko federacijo, Japonsko ter državami LatinskeAmerike in Karibov. Z državami Latinske Amerike in Karibov bomovzpostavljali sodelovanje pri doseganju trajnostnega razvoja in bojuproti klimatskim spremembam ter revščini. Želimo si, da bi v časuslovenskega predsedovanja utrdili in po možnosti formaliziralipartnerstvo in sodelovanje z Rusko federacijo.Včasu slovenskega predsedovanja bo Evropska unija zanesljiva oporaBližnjevzhodnemu mirovnemu procesu. Evropska unija bo sodelovala priuresničitvi zavez iz Annapolisa in Pariza. Tako Izraelcem kotPalestincem želimo varno, svobodno in uspešno življenje, pri čemerse bomo zavzemali za sožitje dveh miroljubnih držav. VII.PRIHAJA ČAS NOVE, OKREPLJENE VLOGE EVROPSKE UNIJE V SVETUSpoštovani,Prihajačas nove okrepljene vloge Evropske unije v svetu. Evropa v leto 2008vstopa s podpisano Lizbonsko pogodbo, z razširjenima območjema evrain Schengna, solidno gospodarsko rastjo, trdnim evrom in s preko trimilijone in pol več delovnih mest kot ob začetku preteklega leta.Veliko razlogov torej imamo, da Svet Evropske unije vodimoambiciozno, z optimizmom in – naj mi prijatelji v Parizu ne zamerijo- tudi z vizijo. Ta je vedno potrebna. Kajti če ne veš, kamnaravnati krmilo, je vsak veter napačen, vetra pa je veliko. Šeposebej vetra sprememb. Zadnji dve desetletji spremembe nisopretresle le Evrope, spreminjal se je cel svet in ta se bo spreminjaltudi v naslednjih letih – še hitreje kot doslej. Nekaterihsprememb, ki so se že zgodile, še nismo v celoti ovrednotili.Veliko govorimo o gospodarskem vzponu Indije in Kitajske. Ob začetkubritanskega predsedovanja leta 2005 sem poslušal nastop predsednikabritanske vlade Tonyja Blaira v tem visokem domu. Ta je opozarjal nate spremembe, opozarjal je da se krepita dve novi gospodarskivelesili, Indija in Kitajska – mimogrede, ravno ta teden sta obedržavi podpisali vrsto medsebojnih gospodarskih in trgovinskihsporazumov. Ti novi dejavniki pospešeno vlagajo v znanje, vraziskave in razvoj, v izboljšanje svoje konkurenčnosti. Povsempravilno je bilo zaključeno, da to Evropsko unijo sili v razmislekin ukrepanje, da se njen konkurenčni položaj ne bo poslabšal. Vzadnji letih smo veliko naštevali naše pomanjkljivosti in govorilio ukrepih, da jih odpravimo. Veliko teh ukrepov je bilo uresničenih,nekateri žal ne – vendar ne želim ponovno govoriti o ciljih inzaveza iz Lizbonske strategije.Želimpovedati ob koncu, da je premalo, da spremembe, s katerimi se soočaEvropska unija v globalnem svetu, nagovarjamo samo z besedami»konkurenčnost« in »boj proti terorizmu«.Oba odgovora sta prava, nista pa zadostna.Naglobalni ravni se namreč Evropska unija sooča z naslednjimiključnimi izzivi, na katere bo prej ali kasneje morala dati tudidodatne odgovore od teh, ki smo jih slišali doslej. Prvi tak izziv je vprašanje reforme OZN in oblikovanje novega svetovnega reda. Evropska unija lahko pri tej reformi odigra ključno vlogo. Drugi tak izziv je boj proti revščini. To je ena od absolutnih prioritet. Mednarodna razvojna pomoč, ki jo prispeva Evropska unija, je znatna, vendar ne vedno najučinkoviteje uporabljena. Če hočemo, da bo bolj učinkovita, potem potrebujemo predvsem dvoje: osredotočenje na izobraževanje oz. dvig izobrazbene ravni v revnih okoljih ter drugič kupovanje hrane in drugih izdelkov, ki jih podarjamo, v državah in v regijah, kamor pomoč usmerjamo. Samo na ta način učinkovito pomagamo krepiti njihovo kmetijstvo in gospodarstvo, in dolgoročno pomagamo odpravljati vzroke za revščino. Ko gre mednarodno razvojno pomoč, mora besedo »konkurenčnost« nadomestiti beseda »sodelovanje«. Veseliti se moramo dejstva, da nerazviti postajajo razviti in revni bogatejši. Več držav bo razvitih, več jih lahko prispeva večjo pomoč za odpravo revščine. Tretji takšen izziv je boj proti klimatskim spremembam. Evropska unija je z zaključki lanskega Evropskega sveta postala globalni vodja, s povečano kredibilnostjo in tudi veliko močjo vpliva. To vlogo je potrebno obdržati. To bomo dosegli tudi tako, da bomo ista merila, ki jih uporabljamo navznoter, uporabili tudi navzven, ko gre za delitev bremen pri boju proti klimatskim spremembam, ko se pogajamo z drugimi globalnimi partnerji. Četrti takšen izziv je medkulturni dialog. Ta je potreben bolj kot kadarkoli doslej. Dolgoročno brez njega ni pogojev za mir v svetu in za odgovor na največje varnostne grožnje sodobnega sveta. Zato smo veseli, da je leto 2008 tudi leto, ko Evropska unija posveča veliko pozornost medkulturnemu dialogu. Veseli smo tudi udeležbe predsednika Evropskega parlamenta na otvoritveni slovesnosti v Ljubljani v začetku meseca in številnih pomembnih dogodkov, ki jih bo v tem sklopu organiziral Evropski parlament. To je vaš zelo velik prispevek k temu, da se, prvič, krepi zavest o potrebi tega dialoga in, drugič, da delamo konkretne korake naprej. Včasihslišimo, da vse te naštete stvari niso ravno prave prioriteteEvropske unije, da bi se morali bolj ukvarjati z domačimi problemi -vendar sem prepričan, da je to preozko gledanje. Kajti od tega, kakobomo reševali ta štiri ključna vprašanja v prihodnosti, kako boEvropska unija zagotovila svojo večjo vlogo in vpliv v globalnemsvetu je najbolj odvisno zagotavljanje: miru in varnosti našim državljanom, trajne in varne oskrbe Unije z energijo, obvladovanja migracijskih pritiskov na Evropsko unijo. Boljbo Unija na teh temeljih sposobna delovati kot globalni dejavnik,večje garancije za mirno in varno življenje in stabilen gospodarskiin socialni razvoj bodo imeli njeni državljani. VIII.MAR MI JE, KAJ BO JUTRI Z EVROPO, KAJTIVEM, DA TUDI EVROPI NI VSEENO, KAJ BO Z MANOSpoštovanigospe in gospodje,Dovolitemi, da zaključim z obljubo, da se je Slovenija lotila te naloge,pred katero je, z vso odgovornostjo po treh letih intenzivnihpriprav. Mogoče naše predsedovanje ne bo tako velikopotezno kotfrancosko, ne tako odmevno kot nemško, in morda naše uradništvonima tako dolge in odlične tradicije kot britansko. Morda bomo kdajnaredili tudi kakšno napako, kako stvar povedali preveč naravnost,morda celo naivno. Obljubljamo pa, da bomo delali odgovorno, da sebomo posvetili vsebinam. Ne bomo tekmovali za prostor pod žarometi.To za nas namreč ni pomembno. Vemo, kje smo začeli pred 20-imileti, ko so mnogi Slovenijo mnogi podcenjevali. Zavedamo se, kaj vseje bilo treba narediti, da smo uspeli in da smo lahko danes tukaj.Našanajvečja želja je, da bi bilo tudi zaradi našega prispevka vsakmesec več zadovoljnih Evropejcev. Da bo nekoč vsak slučajnisprehajalec na ulici poljubnega mesta v Evropski uniji na vprašanje,ali ga skrbi prihodnost Evropske unije, lahko brez premislekaodgovoril: »Mar mi je, kaj bo jutri z Evropo, kajti vem, datudi Evropi ni vseeno, kaj bo z mano.« Spoštovanigospe in gospodje,Danesmogoče še nismo tu, smo pa blizu. Na pravi poti.Hvalalepa. MOV00009 MOV00010 MOV00015 MOV00016 MOV00017 MOV00018 MOV00019 MOV00020