Govor Janeza Janše na 37. Taboru slovenskih pevskih zborov

GOVOR PREDSEDNIKA VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE JANEZA JANŠA NA 37. TABORU SLOVENSKIH PEVSKIH ZBOROV (Šentvid pri Stični, 18.6.2006) PREMIER JANEZ JANŠA: Letošnje leto je leto obletnic. V niz pomembnih obletnic štejemo tudi današnje srečanje –  37. Tabor slovenskih pevskih zborov. Vidim in verjamem, da se zanos, s katerim so prišli pevci in pevke na prvi tabor in zanos, s katerim prihajate danes, ni prav nič spremenil. Šentvid pri Stični je ponovno središče slovenskega zborovskega petja, druženja in prijateljstva, ki nas skozi ubrano slovensko pesem vedno znova povezuje. Slovenci smo stoletja imeli svojo narodno identiteto neločljivo povezano s kulturo v najširšem smislu besede. Izhajala je iz jezika, instrumentalne in vokalne glasbe, iz elementov bivalne kulture. Najbolj tradicionalna in najbolj razširjena oblika slovenske ljudske kulture pa je nedvomno zborovsko petje. Pesem je tista, ki ne pozna meja. Budi nacionalno zavest, zato je naša pomembna naloga ohranjati vrednote glasbene preteklosti in njeno življenjsko moč. Naj si pri tem sposodim misel sodobnega slovenskega skladatelja Uroša Kreka: »Glasba ne živi zaradi sebe, temveč zaradi ljudi.« Tabor slovenskih pevskih zborov je praznik, ki ohranja živo ljubezen do pesmi in petja. Prav vsak, ki z ljubeznijo neguje slovensko pesem, si zasluži posebno pohvalo in priznanje, saj je potrebno veliko talenta, predvsem pa prizadevnosti in vztrajnosti, da se lahko pohvalimo z rezultati zborovskega petja, ki so odmevni doma in po svetu. Vsem, ki vlagate svoj čas, veselje in trud v zborovsko petje, predvsem pa vsem, ki že četrto desetletje skrbite, da se tradicija tukajšnjega pevskega tabora ohranja in krepi, zato iskrena hvala. Današnja prireditev je ena tistih prireditev v Sloveniji, ki na preprost in iskren način povezuje Slovence z vseh koncev naše domovine, naše rojake iz zamejstva in vse ljubitelje petja, ki vedno prepevajo z enakim zanosom in dokazujejo, da smo Slovenci narod pesmi. Danes slovenska pesem združuje vse Slovence, kjer koli živijo in delujejo. Ne glede na posebnosti, imamo vsi skupne korenine in smo živa veja na istem slovenskem drevesu. Slovenska pesem je naša dediščina, na njej smo se oblikovali, izgradili, z njo živimo danes, povezovala nas bo tudi v prihodnosti. Še več. Slovenska pesem je naš dragocen prispevek Evropi, je tudi del njene kulture. Slovenska pesem je spremljala naše prednike povsod. Ko so na vojsko šli ali ko so šli vasovat. Ko so se zbrali ob studencu, v čitalnici, šoli, cerkvi ali ob kmečkih opravilih. Ko so v času italijanske okupacije v polni unionski dvorani ob pesmi Akademskega pevskega zbora Lipa zelenela je – ljudje spontano vstali, ko so po licih tekle solze in ko se je v srcih rojeval upor. Spremlja tudi nas. Pred poldrugim desetletjem smo jo končno vzpostavili tudi kot državotvoren element. Ko smo Prešernovo Zdravljico spontano sprejeli za himno nastajajoče slovenske države. Pesem kot neločljiv del naše slovenske identitete je tako postala tudi simbol naše državnosti. V času vojne za Slovenijo leta 1991 je med prvim premirjem, ko je nastalo nekaj predaha, pevski zborček specialne brigade Moris v nekaj urah organiziral v Cankarjevem domu mini koncert. Kljub mnogim neprespanim nočem, ki so bile za nami, smo posedli v dvorani in prisluhnili slovenski pesmi. Peli so neobriti, utrujeni fantje v uniformah, pesem pa je bila bolj živa kot kadarkoli prej. Ustvarila je posebno ozračje, nas v mislih ponesla nad Triglav, Kolpo, Piran in Slovenske gorice, ter v temni dvorani materializirala najčistejšo lepoto domovino, ki je bila sredi velike preizkušnje. Petnajst let mineva od takrat, in ves ta čas je slovenska pesem, tudi pesem 15 taborov slovenskih pevskih zborov, spremljala mlado državo na poti: najprej v dokončno osamosvojitev in do mednarodnega priznanja, nato pa v okrilje evroatlantskih integracij. Danes lahko odmeva v času, ki je za naš razvoj bolj ugoden kot je bil kadarkoli doslej. Mednarodno okolje je do nas prvič v zgodovini prijazno, beležimo solidno gospodarsko rast ob najnižji inflaciji in najnižji stopnji brezposelnosti od nastanka države. Kot prva med novimi članicami EU  bomo drugo leto prevzeli evro in tako ustvarili nove možnosti za večjo blaginjo. Pred nami je velik razvojni izziv. Priložnosti, kakršna je danes pred nami in prihodnjimi generacijami, ne mi ne naši predniki nikoli doslej še nismo imeli. Lahko jo izkoristimo v skupno dobro, če bomo razumeli znamenja časa na našem in evropskem nebu. Če se bomo združevali in ne delili. Če bomo poudarjali predvsem tista obdobja v naši zgodovini, do katerih imamo vsi pozitiven odnos. Zagotovo je čas slovenske osamosvojitve, čas plebiscita za samostojno Slovenijo, čas vojne za Slovenijo najbolj tak čas.  In zagotovo je tudi lepa slovenska pesem nekaj, kar nas povezuje, združuje, dela bolj vesele, odprte in boljše. Naj  zato slovenske pesmi še dolgo, dolgo odmevajo tukaj med prijaznimi dolenjskimi griči, po vsej Sloveniji in povsod, kjer živimo Slovenci.   Vir: http://www.kpv.gov.si/