V Veliki dvorani Občine Nova Gorica je v okviru Gospodarskega foruma SDS potekalo pogovorno omizje z naslovom »Podjetniki želimo spodbudno davčno zakonodajo«. Na dogodku so gospodarstveniki in strokovnjaki opozorili na resne strukturne težave slovenskega gospodarstva – od previsokih stroškov dela in nepredvidljive zakonodaje do pomanjkanja kadrov, neizkoriščenih razvojnih priložnosti in odhajanja znanja v tujino. Na omizju so sodelovali Zdravko Počivalšek, Ivan Simič, Marino Furlan, Dorjan Birsa in Alojz Rehar.
Ivan Simič je v razpravi opozoril, da se Slovenija zaradi naraščajočih davčnih in prispevnih obremenitev vse težje kosa s sosednjimi državami, kar podjetnike sili v selitve dejavnosti in sedežev podjetij v tujino. Ob tem je poudaril:
»V zadnjih letih smo priča številnim spremembam – od dvigov plač, dodatnih prispevkov in novih obremenitev. Posledica tega je, da se je kar nekaj slovenskih podjetnikov preselilo ali seli svojo proizvodnjo oziroma sedeže podjetij na Hrvaško. Hrvaška ima drugačne, ugodnejše davčne rešitve in podjetniki to vidijo. Nekatera podjetja so že preselila svoje uprave, druga razmišljajo o tem. Odhodi se dogajajo postopoma, a vztrajno. To se bo sicer kratkoročno morda poznalo pri pobranih davkih, dolgoročno pa prinaša manj optimizma, manj vlaganj in manj zaupanja. Če se pogoji ne bodo izboljšali, bo takšnih primerov še več.«
Zdravko Počivalšek je opozoril na nizko dodano vrednost slovenskega gospodarstva in izpostavil primer lesne panoge, ki po njegovih besedah simbolizira širši sistemski problem. Poudaril je:
»Les ni denar v banki, da mu na koncu leta pripišeš obresti. Če ga ne uporabiš, propada. Danes večino lesa še vedno izvozimo v surovini ali hlodovini čez mejo – tako, kot smo delali po letu 1945. Če hočemo ustvarjati dodano vrednost, moramo spodbujati tiste, ki zmorejo produkte pripeljati do konca. Nikoli ne bomo vse delali sami, vedno bomo imeli komponente, a korak za korakom lahko gremo naprej. Če želimo prestrukturirati gospodarstvo, moramo dobro plačati inženirje. Direktorjev ne manjka, primanjkuje pa znanja. Višje ko gremo, večja je razlika med bruto in neto plačo, zato se danes možgani iz Ljubljane selijo v Zagreb ali Beograd. To je narobe svet.«
Dorjan Birsa je izpostavil pritisk stroškov dela in omejitve podjetij pri plačevanju zaposlenih ter opozoril, da brez konkurenčnih pogojev ni mogoče zadržati kakovostnih kadrov:
»Želim opozoriti na vprašanje konkurenčnosti in plač. Vsi bi radi dobro delali in dobro plačevali ljudi, vendar se moramo vprašati, od kod vzeti denar za to. Dobre ljudi je treba dobro plačati – če jih ne plačaš, jih nimaš. Stroški dela so danes izjemno visoki, obremenitve pa vse večje. Ljudje čutijo pritisk z vseh strani, življenjski stroški so se v zadnjih letih podvojili. Tudi primerjava s tujino pokaže velike razlike – stroški so tam pogosto nižji, plače pa konkurenčnejše.«
Alojz Rehar je poudaril pomanjkanje kadrov in neizkoriščene razvojne priložnosti, ki bi lahko bistveno prispevale k rasti gospodarstva:
»Glavni problem je pomanjkanje voznikov in širše gledano pomanjkanje ustreznega izobraževanja kadrov. Imamo izjemne razvojne priložnosti, ki pa jih skoraj ne izkoriščamo. Ne zato, ker jih ne bi imeli, ampak zato, ker nimamo dovolj usposobljenega kadra. Veliko naših podjetij je starih, z dolgo tradicijo, a to hkrati pomeni tudi izziv pri prilagajanju in razvoju. Vsako podjetje ima svojo zgodbo, vendar brez ljudi teh zgodb ni mogoče nadaljevati. V Sloveniji imamo številna neizkoriščena področja in potenciale, ki bi jih morali jasno identificirati in začeti razvijati. Med ključnimi so predvsem turizem, logistika in promet. To so panoge, ki imajo velik pomen za gospodarstvo in lahko predstavljajo močne razvojne stebre države.«
Marino Furlan je opozoril na posledice nepremišljenih sistemskih sprememb in pomanjkanja jasnih prehodov pri zakonodaji:
»Menim, da imamo v Sloveniji veliko potenciala, a ga ne znamo dovolj dobro izkoristiti. Ljudje delajo in se trudijo, vendar se od njih zahteva vedno več, pogoji pa postajajo vse težji. Na splošno so obremenitve visoke, predvsem obdavčitve dela, kar se je v zadnjem obdobju še dodatno stopnjevalo. V zadnjih letih je prišlo do velikih posegov, zlasti na področju zdravstva in drugih sistemskih sprememb, ki vplivajo na velik del zaposlenih. Ob tem se sprejemajo novi zakoni, pogosto brez resnega razmisleka o tem, kako bodo delovali v praksi in kakšne posledice bodo imeli za gospodarstvo. Stari sistemi se ukinjajo, novi pa se uvajajo brez jasnih prehodov, pri čemer breme znova nosijo podjetja in zaposleni. Po drugi strani imamo v Sloveniji še vedno precej ljudi brez zaposlitve, hkrati pa podjetja težko dobijo kader. To kaže na neučinkovit sistem in pomanjkanje povezovanja med potrebami gospodarstva in trgom dela.«
Razprava v Novi Gorici je pokazala, da ima Slovenija znanje, ljudi in potencial, vendar jih zaradi previsokih obremenitev, pomanjkanja dialoga in nepredvidljivega okolja ne zna izkoristiti. Sporočilo omizja je bilo jasno: brez razbremenitve dela, vlaganja v znanje in ustvarjanja pogojev za višjo dodano vrednost bo Slovenija izgubljala tako podjetja kot ljudi. Golobizacije je dovolj!
