Gorenak: Nedopustno višanje plač sodnikom v času gospodarske krize
sreda, 30. 9. 2009Po njegovem mnenju je povsem nedopustno in nekorektno, da država v času gospodarske krize delu državljanov, tj. sodni veji oblasti, povečuje plače do 28 odstotkov. Poudaril je, da ustavno sodišče v svoji odločbi ni zahtevalo, da se plače sodnikom povišajo za 28%, temveč je zahtevalo, da se razmerja uredijo. Vlada Boruta Pahorja pa je izpogajala 28% okvir. Dr. Gorenak je opozoril, da so razmere v državi danes povsem drugačne kot takrat, ko je bila ustavna odločba sprejeta, pri čemer bi vlada v pogajanjih morala upoštevati spremenjene okoliščine. Poslanec SDS je prav tako prepričan, da je zvišanje plač sodnikom sedaj, ko pada gospodarska rast, ko vlada predlaga zamrznitev plač v javnem sektorju in ko se bodo pokojnine usklajevale le polovično, nekorektno.
Opozoril je še, da je stanje v pravosodju tudi sicer nedopustno. Kot primer je navedel omejevanje nagrad stečajnim upraviteljem. “Omejitev nagrad je napovedal minister Zalar, slovenski sodniki pa so v obodbju 7 dni, pred uveljavitvijo zakona, dosodili 2.300.000 evrov nagrad stečajnim upraviteljem. Pred tem pa so v mnogo daljšem časovnem obdobju dosodili le za 150.000 evrov nagrad,” je dejal in dodal, da sodniki v teh dneh vlagajo tožbe zoper državo za razliko plač izpred desetih let. “Pred desetimi leti je bilo splošno sprejeto, da se sodnikom tako kot tudi vsem funkcionarjem znižajo plače, sodniki pa so se torej šele po 10 letih izločili iz dela javnih funkcionarjev. Število tožb se je potem, ko je minister za pravosodje Aleš Zalar pozval pravosodne funkcionarje, naj ne vlagajo tožb, celo povečalo,” je povedal dr. Gorenak. Po njegovih besedah bodo zaradi tožb “izplačane enormne odškodnine.” Najbolj nerazumljivo pa je, da bodo o plačah svojih sodniških kolegov odločali sodniki, torej o vprašanju, ki se tiče tudi njega.
Na vprašanje glede morebitne prepovedi referenduma s strani ustavnega sodišča, je Gorenak odgovoril, da sedaj, “v tej fazi, odloča državni zbor”. Ta lahko razpiše referendum ali pa prepusti zadevo ustavnemu sodišču, je pojasnil. Če pa DZ tega ne bo sprejel, “in bo seveda prišlo do odločanja na ustavnem sodišču, pa vidim veliko možnost in priložnost ustavnega sodišča, da reagira po pričakovanjih ljudi”, je dodal.
Celotno zahtevo za referendum objavljamo na desni strani.
