Golobičevi prikriti podatki

Državni zbor obravnava akt o odreditvi parlamentarne preiskave za preiskavo suma klientelizma in koruptivnega ravnanja nosilca javne funkcije g. Gregorja Golobiča za pridobitev znatnih javnih nepovratnih sredstev in poslov na javnih naročilih za podjetja v skupini Ultra (npr. projekt mestne kartice Urbana, sistem za sledenje in nadzor LPP avtobusov, fiktivni posel varovanja Mercatorja, elektronizacija študentske prehrane Margento itd), v katerih je g. Gregor Golobič solastnik, za preiskavo suma, da je nosilec javne funkcije g. Gregor Golobič utajil davke, si neupravičeno pridobil status kmeta za nakup kmetijskih zemljišč ter pristojnim organom nepopolno prikazal svoje premoženjsko stanje ter njegov izvor, za ugotovitev politične odgovornosti nosilca javne funkcije g. Gregorja Golobiča zaradi izogibanja plačevanja davkov Sloveniji ob svojem aktivnem sodelovanju pri zviševanju davčnih bremen slovenskim državljanom in za preiskavo suma klientelizma in koruptivnega ravnanja nosilca javne funkcije g. Gregorja Golobiča za pridobitev slabo zavarovanih posojil, ki so bila odobrena s strani banke NLB d.d., ki je v večinski državni lasti, za podjetja v skupini Ultra. Zahtevo za odreditev parlamentarne preiskave je v parlamentarni postopek vložila PS SDS.

V nadaljevanju objavljamo stališče vodje PS SDS Jožeta Tanka.
JOŽE TANKO: Objave podatkov o premoženjskem stanju Gregorja Golobiča, ki so se pred evropskimi volitvami pojavile v nekaterih medijih in primerjava s tistimi, ki jih je pokazal predsednik t.i. protikorupcijske komisije, je ZARES pokazala pravi obraz nove politike, ki je zavela po volitvah septembra 2008. Pokazalo se je, da zakoni in načela ne veljajo za vse enako, da imajo nekateri posamezniki izjemno močno politično in institucionalno zaščito in da ukrepi in predlogi, ki jih pompozno v DZ vlagajo vlada, koalicijske poslanske skupine ali posamezni poslanci koalicije, največkrat niso namenjeni urejanju razmer, ampak predvsem zavajanju in prikrivanju. Po eni strani oblastne stranke na videz odločno predlagajo t.i.protitajkunske ukrepe in zakone, s katerimi se želijo v javnosti pokazati kot odločni borci proti privilegijem, korupciji, klientelizmu in nezakonitostim, po drugi strani pa iz taistih strank prihajajo javni funkcionarji, celo ministri, za katere obstaja utemeljen sum, da so bili in so udeleženi v številnih sumljivih poslih in so v nekaj letih ob ne ravno neki izjemni plači pridobili ogromno premoženje, ki ga sedaj prikrivajo in ki so sistemsko izvzeti iz vseh obravnav in postopkov. Razni organi niso ničesar opazili.
Tranzicija je bila proces, ki je povzročila premike velikih kosov družbenega premoženja iz skupne v zasebno last. To se je lahko zgodilo le ob klientelističnih, nezakonitih, vertikalno in horizontalno prepletenih ter zaprtih političnih povezavah.
Veliko teh dejanj in afer je bilo pokritih s t.i. nacionalnim interesom. Zanimivo je, da ob odvijanju tranzicijskega klopčiča pridemo do oseb, ki so trdno pod krovom Foruma 21 in ki pripadajo SD, LDS in Zares. Zato so imeli in še imajo tudi javno podporo bivšega predsednika republike Milana Kučana. Nobena afera ni doživela sodnega konca. Mnoge so obtičale na različnih stopnjah preiskav, mnoge so zastarale, veliko jih niti ni bilo začetih, kar ni ravno dobro spričevalo za organe nadzora, posebne urade in komisije, ki naj bi bdeli nad pravilnostjo delovanja javnih sistemov. Pravzaprav se je s takim načinom nadzirancem oziroma po javnih normah kršiteljem dal le dodatni javni vpliv in moč, javnosti pa signal, da se “našim – da ne bo pomote, je to vašim”, če uporabim klasifikacijo predsednika vlade Boruta Pahorja, ne more nič zgoditi. Zato tudi g. Pahor ni predlagal razrešitve ministra Gregorja Golobiča, ko so prišli na dan podatki o njegovem zelo velikem in v pomembnem delu na anonimnih firmah v tujini prikritem premoženju. Gregor Golobič je v volilni kampanji zablestel kot borec za zakonitost in preglednost v javnem delovanju, ki je rad vse podučil, da je potrebno delati transparentno in zakonito z javnimi financami. Pa je res delal in dela tako?

Najbrž ne, sicer ne bi izjavil, da je javnosti podatke o svojem premoženju prikril samo zato, ker je hotel zaščititi podjetje Ultra. Zakaj pa bi bilo prikrivanje potrebno, če je vse v redu? Če so vsi podatki korektni, če je bilo premoženje zakonito pridobljeno, če so bili vsi projekti korektno podprti in sofinancirani z javnimi sredstvi države, javnih podjetij, institucij in občin, če so bili vsi krediti Ultre pridobljeni pod normalnimi in splošno veljavnimi pogoji, potem ni prav nobenih razlogov za skrivanje podatkov o osebnem premoženju, deležih v podjetjih in pridobljenih kreditih. Če pa temu ni tako, potem je potrebno javnosti zatajiti vse tisto, kar je sporno in oporečno.  Mediji so narisali nekatere hobotnice, katerih niti se končajo na poštnih nabiralnikih v davčnih oazah v tujini in v katerih naj bi bil lastniško udeležen minister Golobič. To je najbrž razlog, da javnosti in najbrž tudi t.i. Kosovi komisiji ni sporočil korektnih podatkov, saj je bilo iz dokumenta, ki ga je pokazal Kos, razvidno, da je navedeno samo eno podjetje. Nekateri odkriti poslovni in finančni tokovi te sume samo poglabljajo.  Pred dnevi so mediji ponovno pisali o podjetju Makro 5, ki ni znano samo iz gradnje pediatrične klinike, s katero se je obdelovalo prejšnja ministra za zdravje. To podjetje je izvajalo investicije na objektih Univerze na Primorskem. Zaradi velikih prekoračitev in odstopanj od proračunskih postavk, prejšnja ministra za visoko šolstvo nista hotela realizirati plačil, Gregor Golobič je to storil že po nekaj mesecih svojega mandata. Podjetje Makro 5 je izvajalo dela tudi na Golobičevi hiši na Primorskem.
 Nemogoče je prezreti tudi posle družb iz sistema Ultra z Mercatorjem in Mestno občino Ljubljana, pri čemer se v obeh povezavah pojavlja sedanji župan MOL g. Zoran Jankovič. Ta ima v svoji mestni koalicije svetnike iz stranke Zares in je na zadnjih državnozborskih volitvah odločno in javno podprl sedanji koalicijski trojček. Mestna kartica Urbana, sistem za sledenje in nadzor avtobusov LPP, plačilo za neopravljeno varovanje Mercatorja pa so posli, ki vzbujajo dvome in porajajo sume v  medijih in opoziciji, najbrž pa bi jih morali tudi pri preiskovalnih organih.
Izstopajo tudi visoki krediti, ki jih je Ultri dodelila NLB in ki so po poročanju medijev neustrezno zavarovani. Ker kljub pozivu Ultre, NLB podatkov noče obelodaniti, lahko to brez težav stori Ultra sama. Če seveda to – po izjavi gospoda Urbanije – najbolj transparentno podjetje, v Sloveniji to sploh hoče. V SDS smo bili obtoženi, da smo podatke o slabo zavarovanih kreditih Ultre posredovali javnosti, čeprav je že jasno, da so prišli iz krogov zelo blizu LDS in so posledica krvoločnih bojev znotraj koalicije za polastitev državnega premoženja.

Da politični daj-dam deluje, potrjujejo tudi 3 amandmaji koalicijskih poslancev k 2. rebalansu, podpisal jih je tudi predsednik državnega zbora, ki namenjajo MOL okroglih 30 mio eur.  Najbrž kot poplačilo koalicije županu Jankoviču za minulo delo in podporo na državnozborskih volitvah.
Zanimivo pa je, da so se ob razkritjih prikrivanih podatkov o premoženju Gregorja Golobiča takoj odzvali najvišji vrhovi slovenske politike, tudi tisti, ki jim to ni bilo potrebno, kot npr. – predsednik republike ali predsednik državnega zbora. Tako je  npr. predsednik republike v odzivu ocenil, da Gregor Golobič ni ravnal nezakonito, ampak, da je storil le napako. Sprašujemo se, kdo v tej državi je določen za ugotavljanje zakonitosti. Predsednik republike po ustavnem položaju to ni. Njegov odziv pa ima veliko sporočilno vrednost za slovensko javnost, saj je ponovno pokazal na tiste, ki si zaslužijo prvorazreden položaj, pa drugo in nadaljnje priložnosti in tiste, ki ostajajo/mo drugorazredni.
Da obstaja povezava med uradom predsednika republike in dogajanji z Ultro potrjuje tudi v včerajšnjem Žurnalu objavljena novico, da je vodja vpisnika na okrožnem sodišču v Ljubljani 12.6. 2009 posredovala sodni sklep o poravnavi med Ultro in japonsko NTT Docomo vodji stikov z javnostmi v uradu predsednika republike Mojci Seliškar Toš. V kabinetu predsednika sicer zanikajo, vendar jih zaznamek na vpisniku, objavljen v Žurnalu, demantira.
Izjava predsednika republike je tudi ne samo subtilno, ampak očitno sporočilo  Računskemu sodišču, Informacijski pooblaščenki, protikorupcijski komisiji, tožilcem, sodnikom, agenciji za preprečevanja pranja denarja, Banki Slovenije, NLB,…, kako naj ravnajo v tem primeru. Marsikdo se sprašuje, kaj je predsednik republike dolžan Gregorju Golobiču, da ga je politično “pokril” in ga poskušal ohraniti kot častnega politika. Zakaj je to storil? In zakaj le zanj?
Sočasno pa se je sprožil val sistematičnih obdelav preživetih in zastarelih zgodb, izvajajo se bizarna zaslišanja, izdajajo se razna mnenja in prepovedi, pošiljajo se vprašalniki in odpirajo marginalne teme, ki služijo zgolj odvračanju pozornosti od zadeve Golobič in so v zaščito Gregorju Golobiču.
Izgleda, kot da v okolici Domžal obstaja nekakšen krožek, ki se dogovarja, usklajuje in sistematično dozira teme, ki imajo za cilj odvračanje pozornosti od Gregorja Golobiča, Katarine Kresal, vlade ali drugih politikov sedanje oblastne strukture, in so usmerjene zgolj v degradacijo dela in dosežkov koalicije in koalicijskih politikov v preteklem mandatu.
Kako lahko javnost ocenjuje Kosovo ravnanje v primeru Gregorja Golobiča, ko je tako pohitel in se s prikazom preediksanega obrazca prijave premoženja Gregorja Golobiča, v katerem je bilo napisano eno samo podjetje z izredno nizko vrednostjo, postavil v bran Golobiču in potem skrivnostno utihnil, medtem ko nekatere druge primere tako sistematično in javno obdeluje z načelnimi mnenji in napovedmi o uvedbi postopkov? 
Kljub vsemu pa še vedno ni bil dan zadovoljiv odgovor, kaj je z ostalimi podjetji in njihovimi vrednostmi, v katerih ima Gregor Golobič deleže in v katerih niti se končajo v davčnih oazah. Tudi še nismo dobili pojasnila, zakaj je sprejemljivo, da ima minister, ki prejema plačo iz javnih sredstev, torej iz naših davkov, podjetja – poštne nabiralnike s sedeži v tujini, tam plačuje tudi davke, istočasno pa isti Gregor Golobič na sejah vlade zaradi premajhnih prilivov v državni proračun odloča o povišanju trošarin in davkov, pa o razpisih,… 
Ali ni to perverzno?

Ker ni bilo zadovoljivih odgovorov, ker se je celoten politični vrh – predsednik republike, predsednik državnega zbora, predsednik vlade, vsa koalicija in nekatere institucije postavil v bran ravnanja g. Golobiča, v njegovo politično zaščito, ni druge možnosti, kot da se odredi preiskovalna komisija, ki se bo sistematično lotila preverjanja sumov klientelizma in koruptivnega ravnanja Gregorja Golobiča pri pridobivanju javnih nepovratnih sredstev iz javnih razpisov države in MOL, preverbe domnevno fiktivnih poslov, preveritve sumov utaje davkov, sumov politične pomoči pri pridobitvi slabo zavarovanih kreditov podjetjem v skupini Ultra ter suma o neupravičeni pridobitvi statusa kmeta in preiskave še nekaterih drugih sumov dejanj, ki so zajeti v zahtevi za odreditev preiskave.

Čeprav je nekdanja piarovka Zaresa in sedanja vodja kabineta ministra Gregorja Golobiča, torej oseba, ki mora biti ministru še posebej blizu, Tina Hrastnik, na Facebooku zapisala pomenljiv stavek – “Maščevanje bo sladko”, pričakujemo, da bo preiskava potekala korektno, brez političnih pritiskov, brez posegov raznih komisij in varuhov in da bo tudi koalicija, tudi stranka Zares – nova politika, v njej tvorno sodelovala in dokazala, da je bil tisti zapis na Facebooku zgolj spodrsljaj, lapsus in ne navodilo ali uradno celo stališče stranke Zares – nova politika.