Glede sprejemanja pravosodne zakonodaje vlada ne prisluhne nobenim opozorilom

Vodja PS SDS Jože Tanko je v okviru poslanskih vprašanj na predsednika vlade Boruta Pahorja naslovil vprašanje o razlogih, zaradi katerih vlada ne prisluhne nobenim opozorilom, glede spornih zakonov s področja pravosodja, ki jih sprejema. V zadnjih tednih je namreč vlada sprejela kar nekaj zakonov in ukrepov s tega področja, s katerimi je močno razburkala javnost. Najprej je spremenila zakon o odvetništvu, s katerim je Državnemu zboru RS odvzela dajanje soglasja k odvetniškim tarifam in ga prenesla na ministra za pravosodje, potem je z uredbo zmanjšala število notarskih mest za četrtino, pristala je na pogoje sodniškega društva in kljub recesiji, h kateri je sama precej prispevala zaradi neustreznega ukrepanja, napovedala več kot 20% povečanje plač sodnikom.

Predložila pa je tudi novelo Kazenskega zakonika, kateri sta v postopku sprejemanja nasprotovali vladna in državnozborska pravna služba, poleg njiju pa še Višje in Vrhovno sodišče. Vsi so se strinjali, da novela ni potrebna in da vnaša zmedo v slovenski pravni red. Kljub vsemu sta vlada in koalicija vztrajali s sprejemanjem Kazenskega zakonika in ob tem kršili še poslovnik Državnega zbora. Nazadnje je bil sprejet banalni popravek kazenskega zakonika, ki ga lahko odlično ponazorimo z izjavo poslanca Gorenaka, ki je dejal, če je v zakonu prej pisalo, da RTV stoji potem sedaj v zakonu piše, da RTV zares stoji. Vlada se ne zaustavi, ampak procesira sporne zakone, ki jih koalicija nekritično izglasuje, istočasno pa koalicija viha nos, če opozicija ni konstruktivna.

Vodjo poslanske skupine SDS Jožeta Tanka je tako zanimalo, ali namerava Vlada Republike Slovenije v kratkem spreminjati zakonodajo s področja sodstva in na kakšen način namerava te spremembe izpeljati.

V nadaljevanju pa je vodja poslanske skupine izpostavil še nesorazmernost dveh sodb na osnovi istega pravnega reda, in sicer sodbo, kjer je za grožnjo policista z likvidacijo nekdanjega predsednika vlade Janeza Janše bila izdana oprostilna sodba. Nadalje je delovno sodišče odločilo, da mora biti policist sprejet nazaj na delovno mesto, ki ga je izgubil zaradi disciplinskega postopka, ki je bil proti njemu uveden zaradi grožnje, poleg tega je delovno sodišče tudi naložilo, da mu morajo biti povrnjene vse izgubljene plače, in da mu mora biti priznana izgubljena delovna doba.

Na drugi strani pa je primer nekdanjega poslanca Pavla Ruparja, ki mu je bilo po pritožbi tožilke, ki ni bila zadovoljna z oprostilno sodbo na prvi stopnji, ponovno sojeno na drugi stopnji in je bil obsojen na sedemmesečno zaporno kazen, zgolj zato, ker je ena priča povedala, da je grozil nekomu s tem, da ga bo ustrelil v koleno. Se pravi, policist, ki je predsedniku vlade po spletu grozil, je bil oproščen, gospod Rupar pa je bil obsojen na podlagi ustne izjave ene priče. Zanimivo je tudi, da se je na omenjeno grožnjo policista z likvidacijo predsedniku vlade v poslanskem vprašanju naslovljenem na vlado oziroma notranjega ministra v mandatu 2004-2008, odzvala takratna poslanka LDS Darja Lavtižar Bebler, ki je dejala, da se v primeru odpovedi zaposlitve policistu, ki je predsedniku vlade gorzil z likvidacijo, krčita polje svobode in zasebnosti, krepi pa se polje represije.

Po navedbi teh dveh primerov je vodjo poslanske skupine Jožeta Tanka zanimalo, ali namerava predsednik vlade kaj storiti, da bi se izboljšala odgovornost v sodstvu in da bi sodbe dejansko odgovarjale ugotovljeni krivdi in teži dejanj.

Objavljamo celoten magnetogram poslanskega vprašanja in odgovore predsednika vlade.
Magnetogram ni lektoriran.
 
JOŽE TANKO: Hvala lepa za besedo in vsem lep pozdrav. V tem mandatu je vlada sprejela nekaj zakonov s področja pravosodja, in tudi drugih ukrepov, s katerimi je močno razburkala javnost. Spremenila je Zakon o odvetništvu, s katerim je Državnemu zboru RS odvzela dajanje soglasij k odvetniškim tarifam in ga prenesla na ministra za pravosodje. Z uredbo je zmanjšala število notarskih mest za četrtino. Pristala je na pogoje Sodniškega društva, in kljub recesiji, za katero je tudi vlada kriva, in ob znižanju plač funkcionarjem napovedala sodnikom za več kot 20% povečanje plač. Prav tako je vlada predložila tudi novelo Kazenskega zakonika, v kateri sta v postopku sprejemanja nasprotovali tako vladna kot tudi državnozborska služba, pravna služba. Poleg njiju pa tudi višje in pa vrhovno sodišče. Vsi so strinjali, da novela ni potrebna, da vnaša zmedo v pravni red, vendar kljub vsemu sta tako vlada kot koalicija vztrajali v postopku sprejemanja v Državnem zboru in s tem tudi kršili Poslovnik Državnega zbora. Na koncu je bil sprejet banalni popravek kazenskega zakonika, ki ga lahko odlično ponazorimo z izjavo poslanca Gorenaka, ki je dejal, če je v zakonu prej pisalo, da RTV stoji potem sedaj v zakonu piše, da RTV zares stoji.

Da je s koalicijskim razumevanjem prava nekaj narobe kličejo tudi izjave vrhunskih pravnikov v vladnem zakonu s katerim ste želeli obdavčiti prejemke za nazaj. Da bi se izognili težavam ste ta zakon porinili koalicijskem poslancem v Državnem zboru, ki naj bi ga dodelali. Kakšni so razlogi, da Vlada nobenim opozorilom ne prisluhne, da se ne zaustavi ampak da procesira zakone katere koalicija nekritično izglasuje. Istočasno pa ta ista koalicija viha nos, če opozicija po njihovem mnenj ni dovolj konstruktivna.

Sprašujem vas ali menite ali je takšen pristop Vlade primeren in vreden Vlade, ki jo vodite in tudi vas sprašujem ali nameravate v Vladi Republike Slovenije v kratkem spreminjati zakonodaj s področja sodstva in tudi to na kakšen način nameravate te spremembe izpeljati? Hvala lepa.

BORUT PAHOR: Preden odgovorim na vaša vprašanja, ki so povezana z zakonodajo s področja sodstva mi dovolite, gospod poslanec reči naslednjo stvar kot odgovor na vašo tezo, da je za recesijo kriva tudi ta Vlada.

Po mojem govoru ob koncu prejšnjega leta, ko smo že beležili padec bruto domačega proizvoda nisem z eno besedo dejal, da je za to kriva prejšnja Vlada. Ta globalna recesija je prizadela ves svet, katerega del smo tudi mi, beležimo največje skrčenje svetovnega gospodarstva po 2. Svetovni vojni.

Še enkrat naj povem, mogoče kakšen ukrep ni dovolj hiter, delamo zato, ker ga usklajujemo s socialnimi partnerji, mogoče ni dovolj veliko potezen, delamo zato, ker je težko oceniti kako dolgo bo trajala kriza in kako odmeriti denarna sredstva zato, da ne bi vsa namenjali samo v določene projekte.

Vse te kritike so mogoče in mi smo jim pripravljeni prisluhniti. Mislim pa, da ni na mestu nek splošen, pavšalen kritičen pogled na to, da se Vlada s to krizo ne ukvarja, ampak jo poglablja. Kar se tiče vašega vprašanja. Ustavno sodišče je konec lanskega leta odločilo, da sta Vlada in parlament dolžna uskladiti nekatere določbe zakona o sistemu plač v javnem sektorju in zakona o sodniški službi z Ustavo. Ustavno sodišče je določilo, da morajo biti te spremembe uveljavljene do 22. junija letos. Vlada zato pripravlja spremembe in dopolnitve obeh navedenih zakonov in ob upoštevanju procesnih napotkov Ustavnega sodišča, te spremembe pripravlja v sodelovanju s predstavniki sodstva in sodnega sveta.

Kar se tiče vašega vprašanja glede plačnega sistema za sodnike. Vlada bo predlagala tako ureditev, ki ne bo predstavljala dodatnih obremenitev javnih financ in ki bo upoštevala specifične okoliščine gospodarske krize. Čeprav je v dosedanjih postopkih usklajevanj Vladi uspelo doseči, da so sodniki stavko prekinili, je postopek dokončnega oblikovanja rešitev še nezaključen, zato je o konkretnih rešitvah in ugibanjih sedaj prezgodaj govoriti. Pričakujem in želim si, da bi v najkrajšem možnem času predlog zakonskih rešitev bil predmet javne obravnave. Naprej. Vlada Republike Slovenije pripravlja tudi pomembne spremembe in dopolnitve zakona o sodiščih. Te spremembe bodo še v tem tednu poslane v mnenje in pripombe sodiščem in sodnemu svetu. Gre zlasti za uvajanje menedžerskega pristopa v sodstvo, krepitev odgovornosti predsednikov sodišč za poslovne rezultate, spremljanje in merjenje učinkovitosti sodišč, večjo vlogo in odgovornost sodnega sveta za spodbujanje pravočasnega in kvalitetnega odločanja sodnikov, racionalizacijo pri vodenju zlasti manjših sodišč, vzpostavitev obveznosti določanja poslovnih načrtov sodišč in povezavo teh načrtov s proračunskim financiranjem sodišč pa tudi večjo transparentnost odločanja sodnega sveta.  Poleg navedenega, vlada letos načrtuje vrsto drugih sprememb na področju sodstva, kot so: popolna prenova izvršilnih postopkov, uvedba alternativnega reševanja sodnih sporov, prenos pristojnosti sodišč v nespornih zadevah na notarje, čemur po sledilo tudi postopno zmanjševanje števila sodnikov, saj ima Slovenija v tem trenutku največje število sodnikov na število prebivalcev v Evropi.

Vlada Republike Slovenije šteje, da je modernizacija slovenskega sodstva ena od pomembnih političnih prioritet in bo zato storila vse, da se izpelje program Lukenda, ki je bil začet že v prejšnjem mandatu. Tako, da bo odpravila sodne zaostanke do leta 2010.

Prav tako, spoštovani gospod poslanec, bi vam rad dejal, da si vlada prizadeva, da bodo predlogi navedenih zakonov po opravljenih uskladitvah znotraj vlade in s pravosodnimi funkcionarji čim prej posredovani v obravnavo Državnemu zboru Republike Slovenije in da bomo lahko tudi tukaj poleg javne razprave, ki bo pred tem, opravili kvalitetno diskusijo in kot rečeno sprejeli, upoštevati tudi kakšno dopolnilo, če bomo sodili, da je primerno za to, da so zakoni boljši.

JOŽE TANKO: Hvala lepa. No, nekoliko netočno sem navedel. Tudi vlada je kriva za recesijo, ker pravočasno ne predlaga zakonov, predvsem pa premalo učinkovite. Strinjam se z vami, da bi bilo treba marsikaj narediti na kvalitetnem sojenju. Imamo, recimo, primer, ko je policist, varuh reda, plačan s strani te države, da skrbi za red, grozil nekdanjemu predsedniku vlade, bil zato odpuščen z delovnega mesta, vendar po pritožbi tega policista je, recimo, delovno sodišče odločilo, da se ga mora vzeti nazaj na delovno mesto in poplačati vse stroške, to se pravi vse izgubljene plače, in tudi izgubljeno delovno dobo priznati.

Potem imamo tudi drugačen primer, recimo, bivši poslanec Rupar je bil po pritožbi tožilke, ki ni bila zadovoljna z oprostilno sodbo na prvi stopnji ponovno sojen na drugi stopnji in obsojen na sedemmesečno zaporno kazen, ker naj bi ena priča povedala, da je grozil nekomu s tem, da ga bo ustrelil v koleno. Se pravi, tisti policist je predsedniku vlade grozil po spletu pisno. Gospod Rupar pa naj bi bil samo na osnovi neke ustne izjave priče.

Sprašujem vas: Ali se vam ne zdi, da sta na osnovi istega pravnega reda sodbi precej nesorazmerni? Za dejansko grožnjo in pisno grožnjo policista nekdanjemu predsedniku Vlade je bila oprostilna sodba, in to grožnja s smrtjo, med tem, ko je domnevna grožnja poslanca Ruparja s strelom v koleno je tega kolega doletela z nekaj meseci zaporne kazni.

Zanima me: Ali nameravate tudi na tem področju dela sodstva narediti kvalitetne spremembe, doseči kvalitetno odločanje, da bodo dejansko sodbe primerne teži storjenih dejanj? Hvala lepa.

BORUT PAHOR: Tukaj ni nikogar, ki bi oporekal temu, da zakoni veljajo za vse, da nihče od nas ne sme komentirati sodb sodišč oziroma te veljajo in jih je potrebno spoštovati. In tretjič, da ima Vlada dolžnost, da postavi vse, materialne in druge pogoje za to, da bo lahko tretja veja oblasti neodvisno odločala tako, kot ji veleva Ustava in zakon.

Na koncu, gospod Tanko, gospod poslanec, tako kot pri vseh drugih vprašanjih, sem tudi tukaj v odgovoru nanje poskušal pojasniti, kaj bo Vlada storila v nadaljevanju. Ko govorite o krizi in o ukrepanju, ne pozabite, da je sedaj ta Vlada približno dobrega pol leta odgovorna za stanje stvari. Jaz vam bi rad povedal, da ko presojam vse, kar je bilo storjeno, lahko ugotovimo, da je Vlada v razmerah, v katerih se je znašla, prišla je pa na položaj v času, ko se je konjunktura privesila v recesijo, da je storila v bistvu v glavnem prave odločitve v pravi smeri. Sem dovzeten za kritike na posamezne ukrepe, toda glavne stvari je Vlada postavila v pravi smeri in mislim, da je treba v tej smeri nadaljevati. Danes ni mogoče napovedati, koliko časa bo ta kriza trajala, kako globoka bo, toda zaenkrat bi rad povedal, da je Vlada s svojimi odločitvami, ukrepi, ki jih je sprejela na ravni Vlade, z ukrepi, ki jih je sprejela na ravni Državnega zbora, šla v tej smeri, da ljudje, ki danes nosijo največje breme te krize, to so socialno šibkejši ljudje, nosijo ta bremena lažje, da je njim najprej in najbolj posvečen, najprej posvečena naša pozornost, ker za to niso krivi, da moramo socialno povezani preiti to krizo, hkrati pa seveda razmišljati o punktih, o točkah, kjer se bomo odločili za to, da bomo postavili nova razvojna sidra za to, da bo Slovenija tudi bolj konkurenčna in da bomo po izteku te krize lahko v tem tekmovalnem svetu, ki bo ostal uspešno sodelovali na mednarodnem trgu dela, kapitala in tako naprej.

JOŽE TANKO: Tema mojega vprašanja je bilo pravosodje, ne gospodarska kriza. In, ko smo že pri gospodarski krizi vam lahko sporočim, da je poslanska skupina vložila 11 protikriznih zakonov, Vlada sama samo 6.  Od tega tudi rebalans proračuna in od tega dodatno k temu še zakon, za katerega so vsi ocenili, da ni primeren protikrizni ukrep. In zdaj imamo ponovno vloženih pet zakonov plus celoten paket in upam, da bo vladna koalicija temu predlogu prisluhnila in ga tudi podprla.

Kar pa zadeva pravosodje, pa menim, da je treba poseči v vejo pravosodja, s tem da se posamezne zakonske rešitve izboljšajo. Predvsem je treba na tem področju doseči, da bodo sodbe takšne, da bodo primerne storjenim dejanjem. Navsezadnje, vsaka sodba ali obsodba pomembno vpliva na usodo ljudi, in to tako storilcev, kot tudi tistih, ki so žrtve. In s tega vidika je izredno pomembno, da so te sodbe pravične.

Jaz menim, da je primerno, da se Vlada tega področja loti na primeren način, ker je to zelo občutljivo področje. Nismo pristaši načinov obravnav zakonov s področja pravosodja, kot smo ga bili deležni recimo pri obravnavi Kazenskega zakonika, kjer se je po nujnem postopku doseglo samo banalno spremembo zakona, nepomembno spremembo zakona. Mislim tudi, da ni primerno, da se lotevate na neprimeren način urejanja Zakona o policiji in še česa.

Pa tudi kar zadeva komentiranje posameznih dejanj politikov, tudi tu imate med seboj, med svojo poslansko skupino primere, celo bivši vodja poslanske skupine gospod Potrč je leta 1997 izredno ostro napadel sodbo Ustavnega sodišča. Se pravi, da komentiranje sodbe ni nekaj, kar je izvzeto iz razprave kogarkoli, in mislim, da je sodbe možno komentirati. Je pa morda signifikantno, da je v primeru tega policista, ki je grozil nekdanjemu predsedniku Vlade, vaša poslanska kolegica gospa Darja Lavtižar Bebler izrazito stopila na stran tega policista in pravzaprav je njegovo izključitev iz delovnega mesta označila, kot krčenje svobode in pravzaprav povečanje represije.

Menim, da je o vseh teh vprašanjih s področja pravosodja, in tudi sprememb, ki jih načrtujete in tudi tistih, ki so potrebno, potrebno opraviti razpravo.Zato predlagam, da o odgovoru predsednika vlade tudi to razpravo opravimo. Hvala lepa.