Glede migrantske krize bi morala vlada pričeti voditi politiko, za katero so se odločile države Višegrajske skupine

Poslanke in poslanci na današnjem nadaljevanju redne mesečne seje na pobudo poslanske skupine obravnavajo predlog priporočila v zvezi z migrantsko krizo in ukrepi RS za njeno obvladovanje. V imenu predlagatelja je stališče podal poslanec dr. Vinko Gorenak.

Celoten magnetogram, ki ni avtoriziran, objavlajmo v nadaljevanju.

DR. VINKO GORENAK: Hvala lepa. Tema, ki je pred nami, seveda ni nova, ampak je nekako začasno odšla iz naše zavesti in iz poročanja naših medijev. Naj pa opozorim seveda tudi na to, da smo, kolikor gledam dokumente, mi predlog vložili zadnje dni oziroma konec meseca marca, tako da je tudi tam časovna odmaknjenost od datuma vložitve pa do danes verjetno naredila svoje. Uvodoma naj rečem tudi to, da je seveda vprašanje reševanja tako imenovane migrantske krize vprašanje, ki je širše, ki je evropsko vprašanje in v tem trenutku se zdi, da vsaj za Slovenijo nekoliko manj pomembno, ker vsi tisti deset tisoči in sto tisoči, ki so do marca letos prehajali državno mejo, so nekako za nami. Vendar ne po zaslugi Republike Slovenije, ampak bolj po zaslugi odgovorov na nivoju Evrope ali še enostavneje, bolj po zaslugi Republike Makedonije, ki je na nek način presekala to pot.

Treba pa je povedati dejansko naslednje. Mi smo za to sejo predlagali sprejetje treh sklepov. Prvi sklep je bil seznanitvene narave, namreč da smo opravili razpravo v zvezi s tem in se seznanili z ukrepi Republike Slovenije za obvladovanje te krize. Sklep ni bil sprejet. To je dosti nenavadna zgodba. Drugi sklep se je glasil takole: Državni zbor Republike Slovenije priporoča vladi Republike Slovenije, da v prihajajočem obdobju zavzame bolj restriktiven pristop in izvaja bolj restriktivno politiko pri sprejemanju migrantov in prosilcev za mednarodno zaščito po vzoru nekaterih drugih držav kot so Češka, Slovaška, Madžarska in Poljska. Tudi ta sklep na odboru ni dobil podpore. Tretji sklep pa se je glasil: Državni zbor Republike Slovenije priporoča vladi Republike Slovenije, da takoj okrepi aktivnosti za preprečevanje možnega velikega števila, velikega povečanja števila ilegalnih migrantov v primeru, da bi se ta val ponovil. Tudi ta sklep na odboru ni dobil podpore. In zato tudi, če bo kdo danes govoril o tem, da razpravljamo brez veze, ker ne bomo sprejeli sklepov, to pripišite vi pa vi sebi, ki jih niste podprli ne opoziciji.

Tudi sicer je treba povedati nekaj, da smo mi v času 1. septembra pa do zdaj imeli vrsto sej delovnih teles kot tudi sej Državnega zbora na to temo, ampak statistika je neusmiljena, potem je bila vlada zelo malo aktivna ali nič in koalicija, opozicija pa zelo. Številke so naslednje. Odbor za notranje zadeve je imel 6 sej, od tega 4 na zahtevo opozicije, dve seji na zahtevo vlade pa še tisto je šlo za sprejemanje kakšnega zakona kot je bil Zakon o mednarodni zaščiti. Komisija za nadzor varnostnih obveščevalnih služb je imela kar 5 sej, ta je bila po mojih podatkih sicer bo njen predsednik imel kasneje možnost še kaj več povedati glede na to, da ima tam opozicija večino, opozicija tudi vodi ta odbor torej to komisijo, je bila ta komisija pravzaprav še v celoti torej sklicana na našo zahtevo, na zahtevo opozicije in tudi kar nekaj sklepov je sprejela glede na to, da ima tam opozicija večino v nasprotju s tem Odborom za notranjo politiko, ker je koalicija običajno povozila te sklepe o opoziciji, predloge sklepov opozicije. Tudi Odbor za obrambo je zasedal dvakrat po moji evidenci, od tega sta bili obe seji na zahtevo predsednika torej pripadnika opozicije torej opozicija je spet tista, ki je imela neko iniciativo. V Državnem zboru smo imeli kar 5 sej na to temo, seveda še štejem tudi seje kjer smo sprejemali recimo Zakon o obrambi pa oni Zakon o mednarodni zaščiti prvič pa drugič skratka 5 sej od tega 4 na zahtevo opozicije.

Človek bi tako rekel, da, če bi zgodovinar, če bi nek zgodovinar gledal zapise Državnega zbora, takole čez nekaj let, pa bi mu povedali pa bi skril pred njimi podatke, kdo je bil koalicija pa kdo je bil opozicija, ne vem, kaj bi lahko ugotovil, da pravzaprav jasno, kaj vlada v zvezi s tem počne, da se v tej državi za stanje na tem področju, bom rekel, bolj kot ne sekira in predlaga rešitev za opozicijo, ker je kar žalostna zgodba.

Jaz bom v nadaljevanju te seje omenil primere, ne vse, ker mi čas tega ne dopušča, ker se mi zdijo tiste, ki se mi zdijo bolj pomembne. Ena pomembnejših sej je bila že prvega odnosno 8., 9. Gre za Komisijo za nadzor obveščevalnih varnostnih služb, ki je pravzaprav pripeljala do tega, da je komisija zahtevala potem sejo Državnega zbora na to temo. 23. 9. je ta seja bila, točka dnevnega reda poročilo o ugotovljenih varnostnih vidikih aktualne begunske krize in ilegalnih migracijah. Zdaj treba je reči, da smo na tisti seji še kar poslušali o humanitarni krizi, o tem, kako grdi Orban postavlja ograje, da mi pač tega ne bomo počeli, kako bomo na drugačne načine obvladovali to situacijo, da se bomo dogovorili s Hrvati in podobne vladne pravljice, ki se seveda niso uresničile.

Kasneje je bilo še kar nekaj sej, recimo, zanimiva je bila seja, če se spomnite Zakon o obrambi, ki smo kar nekaj ur razpravljali in sprejeli nič. Sprejeli nek zakon, ki ga ne bi bilo treba, ker je tako ali tako Zakon o obrambi imel vse podlage zato, da bi vojska pomagala policiji na meji. Ena takih sej je bila tudi tista znamenita seja, na kateri je prvič nastopil predsednik Državnega zbora, po ne vem koliko letih, če sploh že je kateri predsednik na tak način nastopil. Predsednik države je takrat postavil, ne sodi v mojo politično opcijo, pa moram biti vseeno objektiven, terminologijo je prvič postavil na svoje mesto. In od takrat naprej ne govorimo več o beguncih, ampak uporabljamo terminologijo, ki jo je on takrat postavil, ki pa je bila, seveda, prava. On je takrat postavil tudi nekatere pomembne stvari, ki jih seveda lahko v resnici samo vlada in ne opozicija, pa vendarle na tisti seji so bili zavrženi vsi sklepi kot posledica predhodnega odbora na to temo. Seveda smo bili tudi v opoziciji tisti, ki smo prvi na 14. seji Državnega zbora predlagali zakon o mednarodni zašiti, kjer bi kot eni zadnjih v Evropi prilagodili situacijo terenu. Koalicija je to zavrnila. Kasneje je bil sprejet nek zakon, torej zakon z istim imenom, ki pa je še vedno pustil vrata kar precej odprta, na katerih je še kar precejšnja dobrodošlica prosilcem za azil oziroma mednarodno zaščito. Seveda je v zvezi s tem treba reči še naslednje.

Potrebujemo politiko, ko jo vodijo Češka, Slovaška, Madžarska in Poljska

Poglejte, mi se lahko danes sprašujemo, ali je sedaj konec vse te situacije in sedaj, za javnost je nekako konec tega. Javnost je sedaj to pozabila, zadnje dni spet vlada uvaža vsak dan kak kontingent prosilcev za azil sledeč dogovorom iz Bruslja. Pa vendarle jaz sem prepričan, da bo to, kar se je zgodilo v lanskem letu na tem področju v Evropi, imelo daljnosežne posledice na Evropo kot celoto, ne samo z varnostnega vidika, ampak tudi z vseh drugih vidikov.

Seveda je potem treba reši nekaj, da je preko Slovenije v tem obdobju šlo po uradnih podatkih 477.791 ljudi in to v času od 20. 10. 2015 do 11. 3. 2016. Skratka, skoraj pol milijona ljudi. V času pred in to je zelo pomembno, poudarjam, to je zelo pomembno, v času pred 20.10. pa sploh nimamo niti evidenc, se pravi, da niti ne vemo, koliko ljudi je šlo čez državo. Seveda je to dosti velik problem, tudi varnostni problem je, če ti par deset tisoč ljudi gre čez mejo, pa ne veš kdo so. Od 16. 10. do 20. 10. lansko leto država Republika Slovenija nima evidenc na to temo. Po 11. 3., ko je Makedonija naredila, kar je naredila, in ko so bili prejeti dogovori na nivoju EU – Turčija pa se te številke mogoče zdijo manj pomembne, ker so, seveda, tudi bistveno manjše. Ampak mi imamo še vedno v azilnem domu oziroma njegovih izpostavah tam okoli, bom rekel, 350 do 450 ljudi. Številke se spreminjajo iz dneva v dan, ne samo zaradi kakšnega eventualnega zavračanja teh ljudi, ampak predvsem in samo zaradi tega, ker ti ljudje se lahko po zakonodaji prosto gibljejo in seveda zapuščajo azilni dom in njegove izpostave in odhajajo najverjetneje naprej proti Avstriji in pa Nemčiji.

Opozorim naj samo na še eno tako dosti pomembno zadevo. Poglejte, ko smo mi v času vojne v Bosni, na Hrvaškem sprejemali te ljudi, je bila njihova starostna in spolna struktura popolnoma drugačna od te, ki jo imamo danes. Takrat je bilo v Sloveniji okoli 70.000 ljudi, če se spomnim prav. Bili so taprave vrste begunci. Namreč, zakaj? Zaradi tega, ker so to bili otroci, ker so to bili moški nad 60 let in ker so bile to ženske.
Moških starih od 18 do 60 let med njimi praktično ni bilo. To je en pravi odraz nekega vojnega stanja in neka realna posledica. Ker v tistem času seveda so moški stari od 18 do 60 let bili doma, udeleženi v vojni.

Zdaj pri tej situaciji pa ni tako. Glejte mi smo do 11. 3. sprejeli ne boste verjeli 285 920 moških in 132 497 žensk. Tukaj je razmere več kot 1:2. Če pa pogledate starostno strukturo pri moških boste pa ugotovili, da so tisti, ki so stari med 18 in recimo 60 let, v veliki večini. Namreč tistih starih nad 60 let jih je manj kot ali pa nekaj več kot 3 tisoč. Kaj to pomeni? To pomeni, da je glavno ali največje število teh ljudi, ki so prišli preko Slovenije, mlajših moških. Torej niso begunci. Gospe in gospodje, ne bo šlo. Ne bo šlo, to so v večini ekonomski migranti. Če berete najnovejše številke, ki jih objavljajo tuji mediji, zlasti nemški, boste presenečeno ugotovili, da žal tudi oni šele sedaj ugotavljajo neko realnost na tem področju, ki so jo tako ali tako sami zakuhali. Ampak za naprej, dva stavka za zaključek. Mi bi si želeli, sklep sicer tak ne bo sprejet, ker ne more biti danes več, da bi država Republika Slovenija svojo politiko na tem področju približala tisti politiki, ki jo vodi Češka, Slovaška, Madžarska in Poljska. Vsem tistim, ki boste govorili, da vodijo proti, da vodijo te države politiko, ki ni v skladu z mednarodnimi sporazumi si najprej odgovorite na vprašanje, zakaj je temu tako. Sposobne vlade imajo, je odgovor. Hvala lepa.