Glasujmo PROTI, da bodo arhivi ostali ODPRTI

Vlada bi v teh časih morala varčevati, ne pa zapravljati, predvsem pa sredstva nameniti ustvarjanju novih delovnih mest. Na javni tribuni Mariborske regijske koordinacije so poslanka Alenka Jeraj, poslanec dr. Vinko Gorenak in predsednik MO SDS Maribor prim. Gregor Pivec predstavili argumente in stališča, zakaj bomo na referendumu, v nedeljo, 5. junija, glasovali 3x PROTI.

Gregor Pivec je povedal, da se v SDS zavedamo, da je pokojninska reforma potrebna, vendar je potrebno najprej nekaj narediti na prihodkovni strani in se šele nato lotiti reforme. Pri predlagani reformi gre zgolj za nek kozmetični popravek, ki bi imel dolgoročne posledice. »Ta reforma poteka na plečih upokojencev in zaposlenih,« je dejal Pivec.

Glede zakona o delu na črno je Pivec povedal, če mu pri gradnji družinske hiše pred nekaj leti ne bi pomagali sosedje, sošolci in prijatelji, danes hiše verjetno ne bi imel. Poudaril je, da  medsosedska  pomoč ni problem, problem je v izvajanju zakonodaje, ki jo že imamo.  

Pivec je prepričan, da je Zakon o dostopu do arhivskega gradiva, ki je bil sprejet leta 2006 dober in je primerljiv z zakoni nekaterih bivših socialističnih držav. Dodal je, da ga ponovno zapiranje arhivov spominja na čase, v katerih so bili arhivi zaprti. »Imeli smo tudi dvojno zakonodajo in hudo represijo.«

Poslanka Alenka Jeraj je predstavila situacijo v državi od leta 2007 do danes. »Visoka gospodarska rast je edini pogoj, da so blagajne, iz katerih črpamo, polne«, je povedala Jerajeva. Če s pobranimi davki zberemo približno osem milijard evrov, jih lahko tudi zapravimo približno osem, ne moremo jih deset, kot to počne sedanja vlada. Da bi vlada pokrila svojo zapravljivost najema kredite, ki jih bomo morali enkrat odplačati.«Nas skrbi predvsem to, ker se ta vlada s tem ne ukvarja in to breme prelaga na prihodnje generacije, na prihodnjo vlado,« je še dodala.  

Glavni problemi s katerimi se srečuje država so predvsem nizka gospodarska rast, visoka brezposelnost in visoko zadolževanje. Vlada bi v teh časih morala varčevati, ne pa zapravljati, predvsem pa sredstva nameniti ustvarjanju novih delovnih mest.

Zakon o pokojninski reformi ni nova reforma, gre le za zaostritev pogojev, ki smo jih sprejeli že v reformi leta 1999. Državna pokojnina je bila sicer izvzeta iz pokojninske blagajne, kar bi bilo v redu, če bi uredili vse druge pokojnine, ki niso vezane na plačane prispevke. Vendar se je državna pokojnina v zakon, vsaj delno vrnila, ker je bil to pogoj stranke SLS, da zakon podpre.  V preteklosti so se pokojnine usklajevale 100% glede na rast plač, v zadnjih dveh letih je to usklajevanje zamrznjeno, oziroma so se v lanskem letu usklajevale polovično, v letošnjem letu pa četrtinsko in to kljub zagotovilu premiera, da nam gre bolje. Po novem je to razmerje 70:30 glede na rast plač in rast življenjskih stroškov. Leta 2015 bi bilo to razmerje le 60:40.

Ko je vlada Zakon o pokojninski reformi predstavila je ta predvideval uvedbo osebnega pokojninskega računa  s pomočjo katerega bi imel posameznik večji pregled nad vplačanimi prispevki. Takšen zakon bi podprli tudi v SDS, «ker uvedba osebnega pokojninskega računa ni bila vpeljana, mi tega zakona ne moremo podpreti«. Če bi ta sistem sprejeli, bi podprli še bolj nepošten sistem. Poleg tega vlada zakona ni usklajevala ne s socialnimi partnerji in ne znotraj koalicije.

Glede Zakona o preprečevanju dela in poslovanja na črno je Alenka Jeraj povedala, da mi tak zakon že imamo. Tudi sedaj imamo v zakonu opredeljeno medsosedsko pomoč, kjer pa ni dovolj natančno definirano kdo je sosed, saj so to pojmi, ki se jih ne da natančno določiti. Vendar to ni glavni problem dela na črno, »za nas je glavni problem, da nekdo ne izda računa in ne plača davkov, na ta način gredo tudi milijoni mimo proračuna. O tem pa v zakonu praktično ni govora. Zelo krivično je govoriti, da se največ dela na črno zgodi med sosedi,« je še povedala Jerajeva.

»Vlada se je zanašala, da bo ustavno sodišče ta referendum prepovedalo,« je glede predlagane pokojninske reforme povedal dr. Gorenak. »Tudi pri pokojninski reformi moramo biti realni, ni razlogov za podaljševanje delovne dobe do 65 leta. Ob tej reformi še lahko preživimo kar nekaj let. Ne moremo pa podpirati nikogar, ki pri svoji dejavnosti ne plačuje davkov,« še dodaja. Vlada pričakuje, da bi prvo leto po uvedbi pokojninske reforme privarčevala 37 milijonov evrov, vendar Gorenak pove, da s temi milijoni vlada ne bo rešila problema, saj država potroši veliko preveč.

Vinko Gorenak se sprašuje kako bo inšpektor kontroliral ”delo na črno”, saj brez dovoljenja lastnika nima pravice vstopa v  stanovanje ali hišo. Inšpektorji so se do sedaj izkazali za neučinkovite, zato meni, da bi povečano število inšpektorjev, kot jih predvideva zakon, samo še dodatno bremenilo proračun, učinka pa ne bi bilo. Potrebno je preverjati izdajo računov, ne pa preganjati medsosedske pomoči.

Vlada Janeza Janše je leta 2006 sprejela zakon s katerim je omogočila odprtje arhivov in s tem dostop do arhivskega gradiva, »gre za arhive nekdanje službe državne varnosti izpred leta 1990«. To je le 5% odstotkov arhivov službe državne varnosti, 95 % jih je bilo uničenih med letoma 1989 in 1990,« dodaja Gorenak. Preostalih  5%  je bilo do leta 1997 tajno zaklenjenih na naslednici službe državne varnosti, Sovi. Služba državne varnosti je izvajala tudi akcije likvidacij, danes to imenujemo mednarodni terorizem.

Vinko Gorenak je še opozoril na zavajajoče referendumsko vprašanje, ki pravi, ali ste za Zakon o varstvu arhivskega gradiva in ne sprašuje, če se strinjate z zaprtjem državnih arhivov. Obstaja nevarnost, da bo takšno vprašanje volivce zmedlo.

Leta 2006 so v vladi sklenili, da mora ta material biti v arhivih RS in mora postati javen. Ta material je javen od 1. januarja 2007 in je še danes javen. Gorenak je dodal, da gre pri uvedbi tega zakona predvsem za ščitenje nekaterih pomembnih ljudi prejšnjega sistema.

Poslanec Gorenak je spregovoril tudi o očitkih vladnih strank, da je opozicija nekonstruktivna. »Okoli 200 zakonov in drugih ukrepov smo vložili in nobeden ni bil sprejet,« je dodal.

Glede pravosodja je povedal, da imamo enako pravosodje kot je bilo v socializmu in poudaril, da tega problema tudi v naslednjem mandatu ne bomo mogli rešiti brez spremembe ustave.

Jerajeva, Gorenak in Pivec vidijo rešitev pokojninske blagajne predvsem v krepitvi gospodarstva in ustvarjanju novih delovnih mest. Vlada pa je izračunala, da bi eno leto po pokojninski reformi privarčevala 37 milijonov. Veliko več bi privarčevali, če bi ustvarili 10000 delovnih mest. Politika izplačevanja socialne pomoči in izplačevanja nadomestil za brezposelne ni rešitev, saj blagajno slabi, novih prihodkov pa ni.