Garancija pomeni za resna podjetja obvezo, za neresna in špekulativna pa pravno podporo za ogoljufanje potrošnikov

Nakup brez garancije – nakup mačka v žaklju. Na današnji novinarski konferenci je poslanec SDS Rudolf Petan spregovoril o Zakonu o tehničnih zahtevah za proizvode in Zakonu o varstvu potrošnikov, ki potrošnikom odvzema vse pravice ob nakupu tehničnih izdelkov.

Poslanec je na začetku povedal, da gre za prej omenjena zakona dvojčka. Sprememba zakona o tehničnih proizvodih je že v proceduri državnega zbora, zakon o varstvu potrošnikov pa je še v pripravi in po njegovih besedah, vlada na pritisk javnosti, še zbira pripombe.

Petan je poudaril, da je država servis državljanov, zato mora skrbeti za njihove interese in tudi varstvo potrošnikov je eno takih področjih, kot na primer skrb za zdravo prehrano, za čisto okolje ali prometno varnost. Kot je dejal, za zagotovitev varovanja teh interesov, države ustanovijo posebne institucije, Zvezo potrošnikov Slovenije. “Ravno na področju varovanja potrošnikov je vlada popustila v svoji vlogi in potrošnike prepustila same sebi na milost in nemilost tržnim mešetarjem”, je povedal Petan. Poudaril je, da je to po mnenju SDS izjemno problematično. “Zakon o tehničnih zahtevah za proizvode in o ugotavljanju skladnosti, ki je že v državnem zboru, izpušča zaščito potrošnika”, je pojasnil poslanec in jasno razložil, da zakonodaja EU govori izključno o najnižjem nivoju zaščite in da ima večina držav Evropske unije dosežene višje standarde.

Po njegovih besedah, pa v izvedbenem zakonu, ki je v pripravi, črtajo člene od 15b do 21. Črta se naslednje:
–        blago, za katero se izda garancija za brezhibno delovanja, je blago katerega brezhibno delovanje se zagotavlja z vzdrževanjem ali zamenjavo njegovih sestavnih delov
–        za blago iz prejšnjega člena mora proizvajalec ali prodajalec ob sklenitvi prodajne pogodbe izročiti potrošniku garancijski list, navodila za sestavo in uporabo in seznam pooblaščenih servisov. Pri tem je dolžan zagotoviti pooblaščeni servis, razen če sam ne opravlja te dejavnosti
–        proizvajalec je dolžan zagotoviti popravilo in vzdrževanje izdelka, za čas garancijskega roka oziroma njegovega podaljšanja brezplačno, po poteku le tega pa proti plačilu tako, da servis opravlja sam ali ima sklenjeno pogodbo o servisiranju z drugo osebo
–        črta se čas po preteku proizvodnje, v katerem je proizvajalec dolžan zagotavljati vzdrževanja, nadomestne dele in priklopne aparate.

Poslanec SDS je še poudaril, da je garancija nastala ravno iz razloga, da se prisili proizvajalca in trgovca, da se lahko izterja kvaliteta, ne samo enega izdelka, ki ga proizvajalec da na testiranje pred prihodom na trg, ampak vseh proizvedenih. “Res je, da zakon omogoča podjetjem, da še naprej zagotavljajo garancijo, ni pa obvezno. To pomeni za resna podjetja obvezo, za neresna in špekulativna pa pravno podporo za ogoljufanje potrošnikov in boljše pogoje na trgu”, je prepričan Petan. Po njegovih besedah taka zakonodajna rešitev pomeni pokop Gorenja in še nekaterih drugih proizvajalcev uglednih prepoznavnih slovenskih znamk.

Petan je na hipotetičnem primeru pojasnil: “Prvi primer kvalitetnega domačega proizvajalca pralnih strojev – ta še naprej ponuja garancije. To pomeni, da ima organizirano servisno službo z zaposlenimi in pogodbenimi serviserji, ima skladišča rezervnih delov, ima dežurno službo. Vse to pomeni dodatne stroške pri proizvodnji je pa istočasno visok standard zaščite potrošnikov. Drugi primer podjetja uvoznika nizko cenovnih podobnih izdelkov iz tujine iz Azije. Zaposluje direktorja in fikus. Vse ostalo opravljajo podizvajalci. Ker ni potrebna garancija, je podjetje ne ponuja. Cena izdelka je zaradi tega in zaradi nižje kvalitete bistveno nižja in mamljiva za kupce. Podjetje zaradi tega proda veliko izdelkov, ko pa se začnejo kopičiti težave, direktor kot edini zaposleni zapre podjetje, odide neznano kam, skupaj z denarjem, kupci pa se lahko obrišejo pod nosom.” Petan je prepričan, da bi med tem časom bil domači proizvajalec v velikih težavah, ker jamči kvaliteto in daje garancijo. Po njegovem mnenju gre po teh dveh zakonih za uvedbo sistema videno kupljeno, “za nakup mačka v žaklju” in ni možna nobena pravna zaščita. “Je pa potrebno oba zakona obravnavati v širšem kontekstu dela sedanje vlade. Izraža še en, že večkrat viden simptom te vlade glede skrbi za lastne državljanke in državljane; prepušča jih same sebi na milost in nemilost prevarantom in prevarantom daje celo zakonsko oporo. Ta simptom je pa že kar akuten”, je povedal Petan. Na koncu je še dodal, ” V SDS menimo, da bi bilo najboljše zakon o tehničnih zahtevah, ki je že v državnem zboru zadržati, zakon o varstvu potrošnikov pa umakniti.” Prepričan je, da je v tem trenutku veliko več bolj pomembnih vsebin, za katere pa se vlada očitno ne more poenotiti in zato takšni predlogi, ki odvračajo pozornost od resničnih, kar eksistenčnih problemov države.”