Franci Matoz: »Pospešeno pripravljamo pritožbo na Evropsko sodišče za človekove pravice.«

»Sodišče je nadomestilo tožilca,« pa je na novinarski konferenci Odbora 2014 poudaril dr. Matej Avbelj. V Ljubljani je danes potekala 5. novinarska konferenca Odbora za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin, na kateri so sodelovali predsednik Odbora 2014 dr. Damir Črnčec, profesor prava dr. Matej Avbelj in odvetnik Janeza Janše Franci Matoz.Damir Črnčec je povedal, da je danes 14. dan, odkar je Slovenija edina država v civiliziranem zahodnem svetu, v kateri je zaprt vodja opozicije kot edini politični zapornik. »V Odboru 2014 smo pozvali Vrhovno sodišče, da odloči v skladu z zahtevo za varstvo zakonitosti takoj in prekine prestajanje kazni in pozneje tudi razsodi.« Dodal je: »Vrhovno sodišče in Branko Masleša sta se odločila, da tega ne bo storilo in z zavlačevanjem krši človekove pravice in temeljne svoboščine.« Kot je še povedal, je zaradi zaprtja Janeza Janše »demokratičnost volilnega procesa nepoštena, taki pa bodo tudi rezultati volitev – nepošteni.«

Dekan FDEŠ in profesor prava Matej Avbelj je na začetku rekel: »Osebno me žalosti, da že 14 dni čakamo na to, da se v tej zadevi zgodi pravica. Žalosti me zato, ker je zadeva pravno popolnoma jasna in očitna. Pravni process Patria je propadel, razpadel.« Pojasnil je, da je bilo ugotovljeno, da je bilo kršitev toliko, da se proces sploh ne bi smel začeti. »V tem procesu državni tožilec ni zmogel niti opisati enega od ključnih znakov za kaznivo dejanje, kako naj bi bila obljuba nagrade sprejeta. Če to ni opisano, je tak obtožni predlog nesklepčen in ga mora sodišče preprosto zavreči,« je pojasnil dr. Avbelj. Po njegovem je to hujša kršitev kot posledična indična sodba. »Sodišče je nadomestilo tožilca, namesto, da bi zavrglo obtožni predlog, je postopek vodilo naprej.« Višje sodišče je pozneje reklo, da zadošča abstrakten opis kaznivega dejanja. »Bistvo procesa je, da  imamo nekoga že 14 dni v zaporu za kaznivo dejanje, ki je neindividualizirano, ki je nekonkretizirano in ki je storjeno na abstrakten način.«Znova je spomnil na opozorila številnih strokovnjakov, obrambe in še posebej na ločeno mnenje ustavnega sodnika Jana Zobca. »Če vse to drži, je zadeva jasna: proces je pravno razpadel. Kaj ugotavlja sodnica poročevalka?« Dr. Avbelj je rekel, da gre za podajanje žogice in opozoril na zavlačevanje. Po njegovih besedah sodnica poročevalka očitno ne želi zadeve uvrstiti na senat. »Sama pravi, ker je zadeva tako obsežna in kompleksna, da jo mora preučiti. To je šala.« Ko je nekdo zaprt in ko gre za vodjo opozicije pred volitvami, se ne more šaliti. Bolj kot je zadeva pomembna, bolj se je je treba lotiti in čim prej odločiti,« je bil jasen.Dr. Avblja je tudi zanimalo, ali bodo te volitve legitimne in poštene: »Vse nas, leve in desne, mora zanimati, ali je v pravnem smislu vodja opozice Janez Janša za strojeno kaznivo dejanje kriv ali ne.« Po njegovih besedah gre za to, da državo pačimo. Ob tem pa je opozoril na medijsko blokado v zadnjem času. »Ker Vrhovno sodišče tu očitno zavlačuje iz meni neznanih razlogov, bo moralo prevzeti odgovornost za kršitev človekovih pravic in za stanje razkroja pravne države in izkrivljenega predvolilenga boja. Naše Ustavno sodišče, ki se je želelo znebiti vročega kostanja, je zadevo v zaupanju, da bo Vrhovno sodišče učinkovito varovalo pravice posameznika, prepustilo Vrhovnemu sodišču. Ustavno sodišče je tako jasno, da mu napiše konkreten člen, ki ga naj uporabi: 423. člen ZKP.« Po Avbljevih besedah pa je Vrhovno sodišče izigralo zaupanje in avtoriteto Ustavnega sodišča.

Spomnil je tudi na ločeno mnenje ustavnega sodnika Mitje Deisingerja, ki je med drugim zapisal, da kasneje, kot bo prišlo do odločitve, hujše bodo posledice za sodstvo v celoti. »Ko se do kraja omaja zaupanje v najvišje sodne instance, je pravne države konec. Ko je te konec, je konec nekega reda, v katerem neka država eksistira,« je dejal. Sam si želi, da sodniki ohranijo toliko prefesionalne integritete in da sprejmejo tisto, kar zahteva pravo. Dr. Avbelj je še dodal, da »imamo očiten globok strukturni problem, ki hromi našo državo. Postopek zoper Janeza Janše je zgolj vrh ledene gore slovenskega sodstva. Slovensko sodstvo s pravicami posameznikov igra proceduralni ping-pong.«

Franci Matoz je znova povedal, da Janez Janša ni nosilec človekovih pravic, saj se mu odrekajo. Očitno zanj človekove pravice ne veljajo. »13. člen evropske konvencije o človekovih pravicah zagotavlja vsakemu, da ima pravico do učinkovitega sodnega varstva. Janezu Janši je bila ta pravica odrečena že zdavnaj,« je dejal. Kot je povedal, se obravnava sploh ne bi smela začeti, ampak bi morala biti zavržena, še preden bi prišla na prvostopenjsko sodišče. Po Matozovih besedah ni učinkovitega sodnega varstva, saj Vrhovno sodišče o nujni zadevi ne odloča že 14. dan kljub temu, da nam je vsem jasno, da bi to morali storiti. Po njegovih besedah se je sodnica poročevalka Vesna Žalik odločila, da zakoni za Janeza Janšo ne veljajo. »Spis zadržuje in ga ne predloži v odločanje. Več kot pozvati in apelirati na njihovo vest ne moremo,« je dodal. Povedal je še, da je v petek, 27. junija, vložil nadzorstveno pritožbo pri predsedniku Vrhovnega sodišča Branku Masleši. »O tem še do zdaj ni odločil. Tudi Ustavno sodišče je po zaslugi šestih ustavnih sodnikov Janezu Janši odreklo pravico do učinkovitega sodnega varstva, do tega, da o njegovih očitnih kršitvah temeljnih človekovih pravic odloči, in mu odreklo pravico do obrazložitve,« je bil jasen zagovornik Janeza Janše in dodal: »Zato tudi pospešeno pripravljamo pritožbo na Evropsko sodišče za človekove pravice.« Ob tem je sicer pojasnil, da smo po zaslugi ustavne pritožbe prišli vsaj do delne odločitve: »Prišli smo do treh ločenih mnenj Ustavnih sodnikov, ki so imeli pogum, da so zapisali tisto, kar je jasno in evidentno.«Opozoril je na dejstvo, da se Janezu Janši sodi drugače kot ostalim, saj se tudi upravičenim zahtevkom ne ugodi, oziroma se odločanje o njih zavlačuje. Takšen je tudi primer KPK, ko si je Vrhovno sodišče, ki ima rok 7 dni za odločaje o sodbi upravnega sodišča, vzelo za odločanje o pritožni eno leto in tri mesece, razveljavilo sodbo in vrnilo v ponovno odločanje. Čeprav je to edina absolutno prednostna zadeva, o kateri odločajo na Upravnem sodišču v Celju, na vprašanje, kdaj lahko pričakujemo odločitev, odgovarjajo, da gre za zelo zahtevna pravna vprašanja, ki jih mora sodišče preučiti.Ko bo ustavna pritožba v zadevi Patria prestala sodni preizkus, bo po mnenju odvetnika Matoza šest ustavnih sodnikov »zavedelo, da so storili napako. Da so Janezu Janši odrekli pravico do učinkovitega sodnega varstva z izgovorom, da mu je ta zagotovljena na Vrhovnem sodišču. Temu ni tako.«