Današnji materinski dan sovpada z 11. obletnico smrti Franceta Tomšiča, velikega borca za demokracijo in delavsko gibanje v Sloveniji.
France Tomšič se je rodil leta 1937 v Šmarci pri Kamniku. Osnovno šolo je obiskoval v Šmarci, nižjo gimnazijo v Kamniku in zatem industrijsko šolo v Kranju. Izobraževanje je nadaljeval v Ljubljani in leta 1963 diplomiral na Strojni fakulteti.
Po končanem študiju se je France Tomšič zaposlil na Inštitutu Jurija Vege, vendar ga je poklicna pot že leta 1966 vodila v Nemčijo, kjer se je zaposlil v razvojnem biroju za geofiziko Askanija v zahodnem Berlinu. Že v poznih šestedestih leti je tako dobil priložnost, kot je povedal sam, spoznati kapitalistični sistem s človeškim obrazom, v katerem je bilo poskrbljeno za šolstvo, zdravstvo in podobne dobrine. Leta 1976 se je vrnil v Slovenijo, kjer se je zaposlil v razvojnem inštitutu IRRP v Litostroju. Na podlagi preteklih izkušenj je kmalu spoznal kako neučinkovit in nepravičen je samoupravni socializem, saj je bila delavcem, kljub t.i. enakosti, odvzeta možnost soodločanja, pri čemer so se odločitve vedno sprejemale v ozkih partijskih krogih. France Tomšič je v Litostroju sicer kasneje postal predsednik sindikata Inštituta za razvoj, raziskovanje in projektiranje.
V tem obdobju je pričel tudi s prvimi demokratičnimi vzgibi, in sicer v domačem Kamniku. Leta 1986 se je odločno uprl takratni oblasti, ki je želela razlastiti levi breg reke Kamniške Bistrice, s čimer bi okoli 1000 lastnikom odvzeli lastništvo. France Tomšič je tako postal začetnik upornih dejanj, ki so nakazovala smer postopne demokratizacije Slovenije.
Politično udejstvovanje je nadgradil 9. decembra 1987, ko je v Litostroju prišlo do prve politične stavke v Jugoslaviji. Občasne »prekinitve dela« je tako nadomestila prava stavka, ki se je sicer kasneje iz tovarne Litostroj preselila pred takratno skupščino in nato v Cankarjev dom. V Cankarjevem domu je bil ustanovljen prvi povojni nerežimski sindikat, oblikovali pa so se tudi zametki nepartijske opozicijske stranke. Vodenje tega dogajanja je prevzel France Tomšič. 15. decembra leta 1987 je s somišljeniki ustanovil iniciativni odbor kasnejše Socialdemokratske zveze Slovenije (SDZS), predhodnice današnje SDS. 16. februarja 1989 pa je SDZS na ustanovnem kongresu v Cankarjevem domu postala politična stranka, katere predsednik je postal France Tomšič. Marca 1990 je France Tomšič postal tudi prvi predsednik konfederacije neodvisnih sindikatov, zato je vodenje SDZS predal dr. Jožetu Pučniku. Dve leti kasneje je kandidiral za predsednika Republike Slovenije, a mu žal ni uspelo. Do leta 1997 je tako še ostal predsednik sindikata KNSS – Neodvisnost, zatem pa se je umaknil iz političnega in družbenega življenja.
Zaradi vseh navedenih dejstev in boja Franceta Tomšiča za delavske pravice, se ob obletnici njegove smrti poklanjamo njegovemu delu in njegovi neomajni volji, ki nas je posredno vodila do največjega uspeha v zgodovini naroda – do samostojne, demokratične Slovenije.
