France Tomšič je bil človek poguma, načelnosti in iskrenega boja za slovensko delavstvo. Kot simbol slovenskega delavstva ga je prepoznala celotna Slovenija, saj je decembra 1987 vodil prvo politično stavko v tedanji Jugoslaviji. V njegov spomin je delegacija Delavske zveze SDS skupaj z OO Kamnik SDS na njegov grob položila cvetje.
Danes se spominjamo 9. obletnice smrti prvega predsednika Socialdemokratske zveze Slovenije, predhodnice današnje Slovenske demokratske stranke, Franceta Tomšiča. Na kamniških Žalah sta se delegacija Delavske zveze SDS in OO SDS Kamnik s položitvijo cvetja na njegov grob poklonila njegovemu spominu. Mag. Mojca Inkret je ob položitvi cvetja povedala, da France Tomšič ni ostal zgolj pri besedah, ampak je svoja razmišljanja tudi udejanjal. »Od Franceta Tomšiča je lastna moralnost zahtevala, da postane aktiven v družbi, kar kažejo tudi dogodki iz 9. decembra 1987, ko se je zgodila prelomna Litostrojska stavka,« je povedala Inkretova in dodala, da je bil Tomšič vztrajen mož, ki se ni zlomil ob totalitarnih pritiskih starega režima. V nadaljevanju nagovora je še povedala, da si lahko za vzgled vzamemo dr. Jožeta Pučnika in Franceta Tomšiča, ki sta s svojim pogumnim delovanjem spreminjala Slovenijo na bolje.
»France Tomšič, dr. Jože Pučnik in Janez Janša so nam pokazali, da samo delo in udejstvovanje nekaj šteje. Zato se lahko SDS pohvali z 30. obletnico delovanja, kar se leva aktualna politična oblast ne more. Oni uspehe niso dosegli z delom, ampak s podarjenostjo,« je v zaključku nagovora dejala predsednica Delavske zveze SDS mag. Mojca Inkret.
Vse zbrane sta pozdravila tudi predsednik OO SDS Kamnik Jože Mežan in nekdanji poslanec SDS Rudi Veršnik.
Biografija
France Tomšič se je rodil 2. avgusta 1937 v naselju Šmarca v Občini Kamnik na manjši kmetiji. Osnovno šolo je obiskoval v domačen kraju od koder je odšel na nižjo gimnazijo v Kamnik in nato na industrijsko šolo v Kranj ter kasneje na srednjo tehniško šolo v Ljubljano. Leta 1963 je diplomiral na ljubljanski Strojni fakulteti, kjer si je pridobil naziv letalskega inženirja. Po končani diplomi si je delo našel na inštitutu Jurija Vege. Med leti 1966 in 1976 je delal v Nemčiji in se po vrnitvi zaposlil v ljubljanskem Litostroju. Postal je vodja projektov ter se aktivno vključil v Zvezo sindikatov Slovenije. Decembra 1987 je vodil stavko 5.000 litostrojskih delavcev, med katero sta bila sprejeta sklepa o ustanovitvi neodvisnih sindikatov in pobuda za ustanovitev Socialnodemokratske stranke, današnje SDS. 16. februarja 1989 je bil na ustavnem kongresu stranke za prvega predsednika izvoljen prav France Tomšič. Novembra 1989 ga je na mestu predsednika nasledil dr. Jože Pučnik, leta 1993 pa vodenja stranke prevzame Janez Janša.
Aprila 1990 je bil na prvih svobodnih demokratičnih volitvah izvoljen za delegata v družbenopolitični zbor republiške skupščine, v katerem je aktivno deloval en mandat. Prevzel je organiziranje prvega sindikata, ki ni izhajal iz takratne monopolne sindikalne organizacije. Sindikat Neodvisnost je bil ustanovljen leta 1990 spomladi, France Tomšič pa je bil njegov predsednik vse do leta 1997.
(Foto: casnik.si)
Litostrojska stavka v decembru 1987 je bila pomemben korak na poti k ukinitvi enopartijskega sistema, uvedbi slovenske parlamentarne demokracije in slovenske samostojnosti. Bila je eden izmed prelomnih dogodkov v procesu demokratizacije in osamosvajanja, saj so stavkajoči pod vodstvom Franceta Tomšiča izrekli nezaupnico partijskemu totalitarnemu sistemu. Med stavko je bil ustanovljen iniciativni odbor SDZS kot opozicija komunistični partiji, ki je bila takrat še trdno na oblasti. Za takšno dejanje je bil potreben pogum in France Tomšič ga je imel ogromno. Nedvomno je bil mož, ki je v prve začetke demokratičnih sprememb vtkal neizbrisno sled. In ne nazadnje, bil je ena ključnih oseb v času osamosvajanja Slovenije. Gotovo je bil eden najpogumnejših mož tistega časa, kakršnega Slovenija potrebuje tudi danes, se še vedno soočamo z velikimi socialnimi stiskami delavstva, zato je treba delo Franceta Tomšiča nadaljevati. Poleg tega danes večinoma slišimo za sindikaliste in sindikalne zaupnike pretežno javnega sektorja, ki so več kot očitno na svoje položaje postavljeni s političnih krogov, tako kot je bilo pred 29 leti v Litostroju, in ne demokratično, kot je to storil France Tomšič.
