Ob šesti obletnici smrti Franceta Tomšiča – izjemnega Slovenca s čutom do stiske slehernega sočloveka
Ob današnjem dnevu se spominjamo cenjenega Franceta Tomšiča, prvega predsednika socialdemokratske zveze Slovenije, predhodnice SDS, ustanovitelja sindikata Neodvisnost ter velikega domoljuba. Na današnji dan mineva šest let od njegove smrti. France Tomšič je poosebljal vse tiste vrline, ki bi jih morali posedovati vsi tisti, ki krojijo usodo delavcev. France Tomšič je začel s političnim udejstvovanjem v letu 1986 v domačem Kamniku, ko se je s sokrajani uprl nameravanim partijskim razlastitvam zemlje na Kamniškem. V letu 1987 je vodil stavko 5.000-ih litostrojskih delavcev, med to stavko sta bila sprejeta sklep o ustanovitvi neodvisnih sindikatov Slovenije in pobuda za ustanovitev socialdemokratske stranke, Iniciativni odbor Socialdemokratske zveze Slovenije. Leta 1989 spomladi je France Tomšič ustanovil stranko s socialdemokratskim programom ter postal njen predsednik. Še istega leta je vodenje stranke prepustil dr. Jožetu Pučniku in se vključil v organiziranje Demosa.
Aprila, leta 1990 je bil na prvih svobodnih demokratičnih volitvah izvoljen za delegata v družbenopolitični zbor republiške skupščine, v katerem je aktivno deloval en mandat. Prevzel je organiziranje prvega sindikata, ki ni izhajal iz takratne monopolne sindikalne organizacije. Sindikat Neodvisnost je bil ustanovljen leta 1990 spomladi, France Tomšič pa je bil njegov predsednik vse do leta 1997. Kandidiral je tudi za predsednika države na volitvah 6. decembra 1992.
Vsi, ki so ga imeli priložnost spoznati in sodelovati z njim, vedo povedati, da je bil neizprosen pri pogajanju pravic delavcev ter da se je držal tistega, kar je obljubil. Enako je pričakoval tudi od sodelavcev. France Tomšič je jasno zagovarjal pravico do sindikalnega organiziranja kot ga pozna Zahodna Evropa. Večino svojega delovanja je posvečal sindikalnemu boju, sindikalnim zahtevam, enakopravnosti sindikatov, lastninski zakonodaji, davkom, nastajanju novih, boljših delovnih razmerij in plačam. Njegova izrazita vrlina je bila pomagati sočloveku enako kot če bi pomagal svojcem. Imel je izrazit čut za občutenje stiske sočloveka ter za pravičnost. Za marsikoga v današnjih časih žal nepredstavljivo.
Bil je nasprotnik individualizma in kot se je izrazil tudi nekdanji predsednik Državnega zbora France Cukjati, je France Tomšič bil »eden od stebrov slovenske pomladi«. Zagotovo pa bi, če bi še bil med nami, vztrajal na poti pravičnosti, človečnosti, borbi za pravice delavcev ter bi nam ponovil v poduk njegovo znamenito misel: »Slovenci zahtevamo svojo mošnjo, puško in palico!« Zagotovo bi si želel pravno in socialno državo, ki za vse državljanke in državljane Republike Slovenije, deluje enako, čemur pa danes nismo priča.
Predstavniki SDS se bodo njegovemu spominu poklonili z obiskom njegovega groba in položitvijo sveč ter venca.
Mojca Inkret,
predsednica Delavske zveze SDS
