»Slovenci zahtevamo svojo mošnjo, puško in palico!« so znamenite besede velikega domoljuba, človeka s pogumom in iskrenega borca za pravice slovenskega delavstva Franceta Tomšiča.
Danes se spominjamo rojstva Franceta Tomšiča, prvega predsednika Socialdemokratske zveze Slovenije, predhodnice današnje Slovenske demokratske stranke. Rodil se je 2. avgusta 1937 v naselju Šmarca v občini Kamnik na manjši kmetiji. Po srcu je bil velik Slovenec, ki se je skozi svojo življenjsko pot nenehno boril za spoštovanje delavskih in splošnih človekovih pravic. S svojim političnim delovanjem je začel leta 1986 v domačem Kamniku, ko se je s sokrajani uprl nameravanim partijskim razlastitvam zemlje na Kamniškem. Že leto dni kasneje, decembra 1987, je vodil stavko 5.000 litostrojskih delavcev, med katero sta bila sprejeta sklepa o ustanovitvi neodvisnih sindikatov in pobuda za ustanovitev Socialnodemokratske stranke, današnje SDS.
Litostrojska stavka je bila prelomna v zgodovini demokratizacije Slovenije in je do temeljev zatresla jugoslovansko enopartijsko oblast. Pomemben ideološki steber totalitarnega režima je bil porušen, saj so delavci zahtevali dostojna plačali za opravljeno delo, svobodo in pravičnost. Ves mit o socializmu po meri človeka in socialističnem samoupravljanju se je v enem tednu sesul v prah. Stavkajoči so pod vodstvom Franceta Tomšiča namreč z jasnimi signali izkazali nezaupnico partijskemu in samoupravnemu sistemu.
Kmalu zatem je prišla »Slovenska pomlad« in z njo uresničene želje slovenskega naroda po lastni in samostojni državi. Ideje iz leta 1987 o ustanovitvi demokratične stranke so padle na plodna tla 16. februarja 1989, ko je bil sklican ustanovni kongres Socialdemokratske zveze Slovenije, predhodnice današnje SDS. Za prvega predsednika je bil izvoljen prav France Tomšič, ki je novembra 1989 vodenje stranke prepustil dr. Jožetu Pučniku, sam pa se je vključil v aktivnosti DEMOS-a. Na kongresu leta 1993 je vodenje stranke prevzel Janez Janša.
Po zmagi DEMOS-a, aprila 1990, je bil izvoljen za delegata v družbenopolitični zbor republiške skupščine, v katerem je aktivno deloval en mandat in še naprej opozarjal na mnoge tranzicijske pasti slovenskega demokratičnega prehoda. Prevzel je tudi organiziranje prvega delavskega sindikata, ki ni izhajal iz takratne monopolne sindikalne organizacije. Sindikat Neodvisnost je bil ustanovljen na pomlad leta 1990, France Tomšič pa je bil njegov predsednik vse do leta 1997. Kot kandidat se je pojavil na prvih predsedniških volitvah 1992, vendar ni bil izvoljen.
France Tomšič je bil nedvomno eden izmed stebrov slovenske pomladi, ki so tkali pot v slovensko demokratizacijo in osamosvojitev. S svojim pogumom in odločnostjo je rušil okove jugoslovanskega totalitarnega režima ter postavljal temelje slovenskega sindikalizma po vzoru zahodnih evropskih držav. Socialne stiske slovenskega delavstva še vedno niso odpravljene, zato je treba ideje in delo Franceta Tomšiča nadaljevati. Kakor se je nekoč on, se moramo sedaj mi še naprej boriti za pravno in socialno državo, ki bo enaka za vse državljanke in državljane Republike Slovenije. Naj nam bo v poduk njegova znamenita misel izrečena maja 1989: »Slovenci zahtevamo svojo mošnjo, puško in palico!«
