France Križanič se je kot finančni minister Pahorjeve vlade redno srečeval z bankirji

Dr. Anže Logar (177)

France Križanič je na zaslišanju potrdil, da se je kot minister vsako sredo na kavi dobil z vodilnimi slovenskimi bankirji, kjer so govorili o konkretnih poslovnih odločitvah bank v posameznih poslih, vendar pa, da jim je tam le svetoval, ker da vpliva na njihove odločitve ni imel.

Preiskovalna komisija o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu ter ugotavljanju vzrokov in odgovornosti za že drugo sanacijo bančnega sistema v samostojni Sloveniji, ki jo vodi poslanec SDS dr. Anže Logar, je včeraj zaslišala nekdanjega finančnega ministra in člana SD Franceta Križaniča ter predsednika SD Dejana Židana.

Križanič, ki je bil finančni minister od konca leta 2008 do jeseni 2011, je uvodni del, v katerem ima vsaka priča priložnost, da predstavi svoj pogled na bančno luknjo in sanacijo, izkoristil za branje vnaprej pripravljenega teksta. V njem je veliko časa namenil dokapitalizaciji NKBM, začuda pa skorajda nič NLB – niti o 1,5 milijardni dokapitalizaciji NLB, niti o milijardi opranega denarja. Nekdanji finančni minister je med samim zaslišanjem posegal v besedo poslankam in poslancem, zaradi neprimernega obnašanja pa mu je predsednik preiskovalne komisije moral izreči celo opomin.

Na vprašanje dr. Logarja o tem, kdo je po mnenju Križaniča odgovoren za celotno 5 milijardno globoko bančno luknjo v slovenskih bankah, je Križanič dejal, da ni niti pristojen niti usposobljen za takšno oceno, da pa si nekaj o tem lahko misli, vendar tega ne bo javno razlagal. Ocena globine bančne luknje je bila po njegovem mnenju prenapihnjena, kasnejša sanacija pa je po njegovih besedah temeljila na napačnih predpostavkah stresnih testov. Vendar spomnimo: po sanaciji bank je študijo glede nepravilno ocenjene bančne luknje opravil eden izmed članov Ekonomskega inštituta Pravne fakultete, solastnik slednjega pa je ravno Franc Križanič. Zanimivo je tudi, da je omenjeni inštitut zelo dobro služil vse do sredine leta 2013, ko je na čelu guvernerja banke prišlo do spremembe. Namreč, ko je na čelo Banke Slovenije prišel Boštjan Jazbec, so zaslužki Inštituta zelo upadli.

O imenih in priimkih krivcev za bančno luknjo Križanič, pričakovano, ni govoril, je pa s prstom pokazal na Banko Slovenije, ki da bi se morala hitreje in drugače odzivati na krizo. Križanič je tudi izrazil prepričanje, da denar, ki so ga davkoplačevalci s sanacijo vložili v NLB, še ni izgubljen.

»Trdim, da je vlada takrat naredila vse, kar je bilo v njeni moči, da je bančni sistem izplaval iz krize,« je delo Pahorjeve vlade zagovarjal Križanič. Še več, Križanič je govoril tudi o »uspešno izvedenem razvojnem obratu« države v času njegovega ministrovanja, čeprav je znano dejstvo, da se je kriza v tistih letih pravzaprav poglobila, konec leta 2011 pa je bila država v tako hudi krizi, kot še nikoli poprej. Pri pomoči bančnemu sistemu jih je po njegovih navedbah zanimalo zlasti to, da bodo banke lahko normalno poslovale in da bo kreditna aktivnost lahko normalno tekla. Križanič je ob tem opisal sistem dajanja državnih depozitov v banke in sistem jamstvenih shem, ki pa so zaživele nekaj mesecev prepozno, ker so morali preprečiti vključitev t.i. tajkunskih kreditov. Poleg tega so v DZ vanje vključili komitente s slabšimi bonitetami, čeprav so bili sprva za vključevanje vanje mišljeni le tisti z boljšimi. Tako je bil pri teh na koncu izkupiček slabši od načrtovanega, predvsem zaradi krize gradbenega sektorja, ki se je po njegovih besedah zgodil zaradi krize dvojnega dna. "Takrat se tudi na primer ni začel graditi drugi tir, ki je bil že daleč pripravljen in gradbena kriza se je poglobila," je orisal.

Predsednik preiskovalne komisije je razkril dejstvo, da je bil Križanič vsaj dvakrat opozorjen na to, da gre Slovenija po poti Grčije, vendar se Križanič nič od tega ni spomnil. Nasprotno, po njegovih besedah naj bi bila Slovenija »spoštovana država« v mednarodni skupnosti.

Glede kadrov v bankah je beseda tekla predvsem o Križaničevem favoritu za predsednika uprave NLB Aljoše Tomaža, ki pa na koncu vendarle ni postal šef NLB, temveč je mesto zasedel Božo Jašovič. Križanič naj bi tudi sugeriral imenovanje Mateja Narata v nadzorni svet NLB, vendar se tega na zaslišanju ni spomnil.

Je pa potrdil že znano dejstvo, da se je kot minister vsako sredo na kavi dobil z vodilnimi slovenskimi bankirji, kjer so govorili o konkretnih poslovnih odločitvah bank v posameznih poslih. Križanič je to priznal, hkrati pa zatrdil, da je bankirjem na teh sestankih le svetoval, da pa ni imel vpliva na njigove odločitve.

Ožji član njegovega kabineta je bil tudi Drago Isajlović, o katerih so mediji že zapisali, da je nekdanji udbovec. Križanič je trdil, da je Isajlović pošten človek, ki je bil pri svojem delu samostojen in neodvisen. Mediji pa so v času, ko je bil Križanič minister razkrili, da je Isajlović sestankoval v državnih bankah in podjetjih in se srečeval od članov uprav do članov nadzornih svetov. Dr. Logar je zato Križaniča soočil z izjavami Isajlovića, ki je pred leti za medije dejal, da pa je vse delo opravljal po ministrovih navodilih in da ni stvari, ki je minister ne bi vedel. Križanič je kljub temu trdil, da Isajlović stvari ni počel po njegovih navodilih.

Z milijardo opranega denarja v NLB Križanič menda ni bil seznanjen, je pa dejal, da je Sova o tem obvestila predsednika vlade Boruta Pahorja. »Stožice niso bile projekt nacionalnega pomena,« je med drugim še povedal Križanič in da se v zvezi s tem projektom z Jankovićem in Pahorjem, ki pa sta bila v navezi, ni nikoli pogovarjal.

Druga priča včerajšnjega zaslišanja je bil minister za kmetijstvo, danes pa predsednik Socialnih demokratov Dejan Židan, s katerim je preiskovalna komisija opravila razgovor predvsem o prodaji Mercatorja. Znano je, da so prodaji Mercatorja v tistem času javno nasprotovali tako na Ministrstvu za finance kot na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Židan je na seji ponovil stališče, da je bila prodaja Mercatorja neposrednemu konkurentu napaka, da pa se v prodajo politično ni vpletal. Dr. Logar je nato razkril, da je na enem izmed sestankov, ki jih je vsako sredo z bankirji imel Križanič, sedel tudi Židan, vendar pa je slednji zatrdil, da je bil na sestanek povabljen kot resorni minister, da zgolj poda svoje mnenje. In svoja opozorila je, tako Židan, smatral kot korektna.

Tudi pisma, ki ga je kot minister za kmetijstvo pred prvim poskusom prodaje Mercatorja poslal Agenciji za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN) in v katerem je izrazil nasprotovanje prodaje, Židan ni razumel kot politično vpletanje ali pritisk na odločitev o prodaji.

Židan menda tudi osebno prijateljuje z nekdanjim članom AUKN Markom Golobom, vendar je tudi v tem primeru zanikal vpliv na odločitve agencije. Je pa izrazil obžalovanje glede ukinitve agencije.

Sorodne novice

 
PREDLAGAJ POSLANSKO VPRAŠANJE
Ste opazili problem, ki bi se mu vlada morala posvetiti?

Preverite, vprašajte, predlagajte.