France Cukjati: "Vsi so enaki! Vsi so glih!"

Politiki namreč! Vsi naj odstopijo! Oblast pa naj prevzame ljudstvo! – se glasijo osnovna gesla demonstrantov.  A če so vsi politiki glih, potem so tudi vsi sodniki, vsi zdravniki in vsi učitelji glih! Vsi so barabe in vsi ožemajo uboge ljudi! Vsi lažejo in kradejo! Če so vsi politiki glih, potem so tudi vsi delavci in vsi zaposleni glih! Vsi so simulanti, lenuhi in goljufi!

Če so vsi politiki glih, so tudi vsi demonstranti glih! Vsi kričijo, razbijajo, zažigajo in mečejo granitne kocke. Če naj odstopijo vsi politiki, naj tudi policija pozapre vse demonstrante!

Pa niso vsi glih!

Med njimi so velike razlike. Naše sodstvo res zasluži resno kritiko, a vsi poznamo tudi sodnike, ki so tudi kot ljudje pošteni, dosledni in pravični. Res lahko najdete slabe zdravnike, učitelje in druge, ki delajo sramoto svojemu poklicu, a, hvala bogu, je še več dobrih, delavnih in poštenih ljudi v vseh poklicih.

Tri mandate sem bil v politiki. Dovolj, da sem spoznal politike, ki hote ali nehote dovoljujejo ali celo podpirajo tovarišijski kapitalizem, ki državo tako neusmiljeno ropa.

A spoznal sem tudi politike, ki so nenehno žrtev lažnih podtikanj, obtožb in diskreditacij samo zato, ker hočejo državo osvoboditi ujetosti v tranzicijska omrežja. In končno politike, ki so po volji volivcev iz svojega uspešnega, uglednega in dobro plačanega poklica stopili v svet »umazane« politike. Na ta korak so pristali v eni sami želji: prispevati k temu, da bi naša skupna domovina postala bolj pravna in pravična, skratka bolj normalna država. Tudi taki so in bilo bi zelo narobe, če bi z vsesplošnim in krivičnim linčem preprečili nadaljnji dotok takih ljudi v slovensko politiko.

Za tiste, ki tudi (in predvsem) na te politike kričijo, da so pohlepni lopovi, ki jim gre samo za denar in oblast, lahko mirno rečem, da so navadni prostaki, polni krivične laži, pa čeprav morda celo demonstrirajo za bolj pravično državo.

Kako more nekdo zahtevati pravično državo, ob tem pa biti tako krivičen do cele kategorije sodržavljanov? In kako more nekaj sto ljudi zahtevati pravno državo, ob tem pa zahtevati odstop človeka, ki ga je na demokratičnih in svobodnih volitvah izvolilo – ne nekaj sto, ampak – nekaj sto tisoč državljanov?

Če bi šlo le za zahteve po pravični in pravni državi, bi bil verjetno tudi jaz v prvih vrstah demonstrantov. Pri tem pa bi bil moj protest usmerjen – ne v rušenje, ampak – v podporo tej vladi. Končno imamo namreč vlado, ki kljub nenehnim polenom pod noge vztraja na izhodu iz krize, čiščenju bančnega sistema in onemogočanju klientelističnega omrežja. Floskula, »vsi so glih!«, je primitivno žaljiva in ne sodi v tako resno javno razpravo, kot je o stranpoteh slovenske tranzicije.

Brez bolj pravične družbe ne bo pravične države! Dokler ne bo slovenska javnost, tako tista, ki govori, kot tista, ki piše, bolj pravična, tudi tisti del družbe, ki odloča, ne bo bolj pravičen. Ni enega brez drugega! “Narod si bo pisal sodbo sam,” je rekel Ivan Cankar.

France Cukjati, dr.med.