France Cukjati: Pozivi k Janševemu odstopu so smešni
četrtek, 12. 1. 2012Z letošnjimi volitvami se je od poslanske funkcije poslovil France Cukjati, ki je bil v minulem mandatu podpredsednik državnega zbora (DZ), pred tem pa predsednik. V svoji poslanski karieri je bil tudi vodja poslanske skupine SDS. Objavljamo intervju Franceta Cukjatija za Demokracijo, objavljen 5. januar 2012.Z zadnjimi volitvami ste se po enajstih letih poslovili od poslanske funkcije. Jo boste kaj pogrešali?
Malo pa že, saj je vsebinsko razgibana in tudi zahtevna, če jo poslanec jemlje resno. V bistvu je malo rutine in veliko nepredvidljivih zapletov.
Ali kljub slovesu od parlamenta ostajate v aktivni politiki? Še vedno ste namreč predsednik Sveta SDS.
Kadarkoli se mi je končalo določeno življenjsko obdobje in sem stal pred križiščem novih poti, nisem nikoli delal velikih življenjskih načrtov, katerih uresničitev ali neuresničitev bi smatral za svoj življenjski uspeh ali neuspeh. V bistvu sem vedno počakal, katero pot mi bo življenje odprlo. Sicer je pa tudi status upokojenca lahko pester in zanimiv.
V treh poslanskih mandatih ste bili vodja poslanske skupine SDS, podpredsednik in tudi predsednik državnega zbora. Kako komentirate razplet na konstitutivni seji državnega zbora, ko je bil z nekakšno »ad hoc« koalicijo za predsednika DZ izvoljen Gregor Virant?
Zaplet kot tudi razplet izvolitve predsednika DZ sta bila nenavadna. Odkar sem poslanec, se še ni zgodilo, da se bodoča koalicija že za prvo sejo ne bi uskladila vsaj glede predsednika DZ. Tudi pri usklajevanju delovnih teles DZ se je Jankovićeva poslanska skupina obnašala nerodno zaletavo in amatersko. Ne zamerim Jankoviću, ki je prvič v življenju stopil v svet parlamentarne demokracije. Osmešili so se predvsem tisti njegovi poslanci, ki so najmanj tri leta že presedeli v poslanskih klopeh. Vsaj oni bi se morali zavedati, da so tudi zahteve relativnega zmagovalca omejene z volilnim rezultatom. Ne vsa Slovenija, ampak le en del, le trideset procentov volivcev si želi Jankovića za premiera.
Se lahko zgodi, da bi dobili vladajočo »koalicijo razuma« po zgledu Latvije, kjer je zmagovalna prorusko usmerjena stranka kljub relativni zmagi ostala v opoziciji?
Težko verjamem, da bi se kaj takega lahko zgodilo tudi v Sloveniji. Pri nas se ne odločajo vse stranke spontano državotvorno, ampak pri svojih najpomembnejših odločitvah večkrat sledijo drugim interesom. Vsi vemo, kakšna koalicija je bila že od vsega začetka zaukazana in vsaj za nekatere stranke lahko domnevam, da se temu diktatu ne bodo upale upreti.
Bi SDS podprla tehnično vlado, če Janković ne bo imel možnosti sestaviti koalicije?
Tehnična vlada je lahko le začasna rešitev do naslednjih volitev, ni pa to primerna rešitev na začetku mandata. Tudi naš pravni sistem predvideva, da če enemu ne uspe oblikovati večinske koalicije, lahko poskuša drugi. Sicer bi pa tudi za potrditev tehnične vlade potrebovali koalicijo z večino glasov. Tudi govorjenje, da je potrebno oblikovati ekipo strokovnjakov in ne politikov, je amatersko smešno. Ali strokovnjak ne more biti obenem tudi politik? Ali se na primer – če ostanem le pri zadnjem mandatu – Gaspari, Križanič, Zalar, Marušič, Jelušičeva, Lahovnik, Svetlik, itd., niso spoznali na svoja področja? Mnogi od njih so tudi profesorji in doktorji. Doktor česa pa je Janković?
Pred časom ste se zavzeli, da bi funkcijo državnega zbora lahko ponovno opravljal Borut Pahor. Slednji je tudi kandidiral, vendar ni dobil dovolj glasov.
Vsi smo pričakovali, da bo bodoča koalicija, v kateri bo očitno tudi SD, predlagala skupnega kandidata. In Pahor se mi je zdel povsem primeren, saj je po letu 2000 korektno vodil DZ. Potem pa je Janković nasprotoval Pahorju in ker se poslanska skupina SDS ni hotela vpletati v notranje koalicijske prepire, se je pri volitvah vzdržala.
Nekateri so tudi predsednika SDS Janeza Janšo »prijeli za jezik«, ker je že na dan predčasnih volitev napovedal nove predčasne volitve. Se takšen scenarij lahko zgodi?
Ob sedanji politični zmedi je vse mogoče. Veliko babic – kilavo dete! velja tudi v politiki, predvsem če rojevanje nove koalicije vodijo zakulisne »babice«. Ni Janša edini, ki sluti fiasko tega mandata. Že izkušnja prejšnjega mandata dokazuje, da koalicija prej ali slej razpade, če je zasnovana na skupnem nasprotovanju političnemu konkurentu in ne na skupnem pristopu k reševanju državniških vprašanj. Tudi Jankovićeva koalicija naj bi temeljila le na proti-janšizmu. In ker naj bi združevala stranke, ki so po svojem programu še bolj nekompatibilne, kot so bile stranke levega trojčka, bo taka koalicija še krajšega daha.
Janša je sicer znova deležen hudih kritik. Mnogi javnomnenjski voditelji s tranzicijske levice (poleg tega še celo nekateri katoliški intelektualci) ga tako rekoč odkrito pozivajo, naj se umakne z vrha SDS.
Ti pozivi so dobesedno smešni. Ponavljajo jih tisti, ki Janšo poznajo samo iz medijev. Če nekoga dvajset let obmetavaš z blatom, mu podtikaš razne afere in ga sodno preganjaš s smešno praznimi obtožbami, ob tem kar naprej ponavljaš, kakšen diktator je, potem se ni čuditi, da tudi mnogi intelektualci nasedajo temu medijskemu pogromu. Tisti, ki Janšo poznamo od blizu, pa vemo, da je dragocen za Slovenijo in nam še na kraj pameti ne pade, da bi sprejeli njegov odstop, ki ga je po volitvah ponudil. Ne vem, zakaj naj bi članstvo stranke ravnalo po sugestiji tistih, ki niso člani SDS ali pa so celo del tranzicijskega omrežja, ki v Janši utemeljeno vidi največjo grožnjo svoji prisesanosti na državne jasli.
Takoj po volitvah je precej temperature dvignil tudi zapis Tomaža Majerja o tem, kdo vse je volil za listo Zorana Jankovića. Tudi vam, ko ste bili predsednik DZ, so očitali, da ste dopuščali sovražni govor v parlamentu.
Pojem »sovražni govor« je bil prevečkrat zlorabljen, da bi ga v slovenski politični sceni še lahko jemali resno. Tudi kadar sem sam mirno in argumentirano nasprotoval kakšnemu stališču levih politikov, sem bil deležen očitkov sovražnega govora. Poudarjanje pomena klasične družine za srečo otrok in ohranitev naroda je bilo na primer deležno žaljivo sovražnih očitkov, ki so mejili že kar na histerijo. Tudi Majer je zapisal le svoja opažanja. In to brez kakršnega koli elementa sovražnega govora. Po vrhu vsega pa so taka opažanja potrdili tudi mnogi člani volilnih odborov na voliščih.Glede odnosov do priseljencev pa menim, da smo Slovenci še vedno gostoljuben narod. Nas ne ogrožajo priseljenci, ampak tuja uvožena politika, ki priseljence zlorablja, tako politično kot gospodarsko. Nas ogroža tista politika in tisto »menagerstvo«, ki brez moralnih zadržkov izigrava zakone, državo in državljane ter še posebej tuje delavce.
SDS je dobila manj glasov kot pred tremi leti, ko je bila aktualna afera Patria. Ste že analizirali glavne vzroke za to, da SDS ni zmagala?
Res smo padli za dva poslanska sedeža, s 28 na 26. Nismo pa padli na 10 poslancev ali celo izpadli iz DZ. Zato se nam trditve nekaterih, da je SDS največji poraženec teh volitev, ne zdijo resne. Tudi nobene pomembne napake ne moremo očitati svojemu volilnemu štabu. Očitno pa so predvolilne ankete res uspavale desnosredinske volivce, katerih volilna udeležba je bila bistveno manjša od levosredinskih. Tudi mi nismo pričakovali aktiviranje tiste populacije, ki doslej nikoli ni šla na volitve.
Kako boste ukrepali?
Resne stranke se permanentno obnavljajo, a ne vratolomno skokovito. Mi se ne bomo razklali na dve stranki, ne bomo ustanavljali nove ali spreminjali imena. Po vzoru velikih evropskih strank želimo ohraniti svojo tradicionalno vrednostno usmeritev ne glede na to, kdo je predsednik stranke. Prepričani smo namreč, da bodo tudi slovenski volivci vse bolj zaupali programsko stabilnim strankam in bodo vse manj tvegali s kupovanjem novega »mačka v žaklju«.
Sami ste nedavno na seji Sveta SDS, katerega predsednik ste, napovedali, da bo SDS konstruktivna opozicija. Precejšen del javnosti pa meni, da SDS deluje destruktivno. Kako to komentirate?
Podpreti dobre rešitve je res konstruktivno delovanje. A nasprotovati slabim rešitvam ni destruktivno. Tudi predlagati dobre rešitve, če jih vlada ne predlaga, ni destruktivno ampak konstruktivno delovanje opozicije. V zadnjem mandatu smo podprli vse vladne proti krizne ukrepe. A ker teh ni bilo dovolj in niso bili pravočasno predlagani s strani vlade, smo jih predlagali sami, a žal je vladna koalicija praktično vse zavrnila. To pa je bilo res destruktivno početje, a ne s strani SDS, ampak s strani vladne koalicije. To je in ostaja naše pojmovanje državotvorne drže v parlamentu. Tudi v tem mandatu, če bomo v opoziciji, bomo kritizirali napačne predloge, podpirali dobre in predlagali svoje, če jih ne bo vlada ali vladna koalicija.
Če ste že omenili opozicijo: se pravi, da velike koalicije med Pozitivno Slovenijo ter SDS, h kateri je pozival tudi predsednik SLS Radovan Žerjav, zanesljivo ne bo?
Velike koalicije ni pričakovati, ker je Janković jasno povedal, da z Janšo ne bo sodeloval. Pa tudi predsednik Türk je pozival, da je potrebno politiki Janeza Janše reči »Ne«! Tako slepo in radikalno odklonilno stališče seveda ni dobro za Slovenijo. Vsaj pri pomembnih proti kriznih programih bi bilo dobro zakonodajne predloge, preden pridejo v parlamentarno obravnavo, usklajevati tudi z opozicijo. To se je kot zelo dobro izkazalo že v času Janševe vlade in v času Drnovška, ko smo usklajevali vstop v EU in prevzem evra.Velika koalicija tudi ne bi delovala, ker je med Jankovićem in SDS nepremostljiva razlika v pojmovanju države, konkurenčnosti, pravičnosti, korupcije, itd. SDS se namreč ne bo nikoli sprijaznila, da tranzicijsko kapitalsko omrežje gradi svojo uspešnost na skrivanju lastništva, poslovanju preko davčnih oaz, pridobivanju poslov na prirejenih javnih razpisih in pridobivanju razkošnih kreditov pri državni banki, ki zaradi nenehnih proračunskih dokapitalizacijah deluje kot ena sama pralnica davkoplačevalskih sredstev. SDS pod nobenim pogojem ne more tolerirati izigravanja države, podizvajalcev in upnikov, kar Slovenci imenujemo goljufanje, nekateri drugi pa »nadmudrivanje«. Za nas velja za sramotno dejanje, če nekdo z vrha oblasti tako rekoč sam sebi ali svojim sinovom proda občinsko oziroma državno kmetijsko zemljišče, ga nato prekvalificira v zazidljivo, pri uslužni banki dobi sanjski kredit, s svojim podjetjem iz Cipra zgradi celo naselje, itd. Uspešnost, ki temelji na načelu »snadži se«, pa čeprav na škodo države in državljanov, za nas ni uspešnost. Bojim pa se, da to načelo tudi Slovencem postaja vse bolj sprejemljivo. A dokler se ne znebimo tega mlinskega kamna okrog vratu, ne bomo mogli izplavati iz krize.V letnem poročilu za 2010 je Komisija za preprečevanje korupcije opisala korupcijo kot največjo nadlogo naše tranzicije. Čeprav ni navada v intervjuje, bi jaz, če dovolite, en odstavek dobesedno citiral. Lahko?
Izvolite.
Takole piše v poročilu: »Pri sistemski korupciji, katere omejevanje je za RS ključno, je potrebno dodatno opredeliti, da gre za stanje, ko posamezniki ali interesne skupine ustvarijo okolje, v katerem načrtno in sistematično izkoriščajo institucionalne organizacijske, kadrovske ali druge mehanizme moči za uresničevanje koruptivnih, nezakonitih, neetičnih, kriminalnih in drugih podobnih namenov in ciljev.«In še: »To je okolje v katerem organizacija, institucija oziroma sistem dejansko postane ujetnik/plen (»state capture«) posameznikov, interesnih skupin oziroma klik, ki delujejo v lastnem, ozkem interesu.«
Poročilo tudi ugotavlja, da »omejevanje sistemske korupcije zahteva celovit in sistematičen odziv v vseh porah javnega in političnega življenja.«
Ampak če bi šli v vlado, bi se lažje borili proti korupciji.
Samo ne z Jankovićem, ki problema korupcije niti ne zaznava. Kako naj bi kaj takega pričakovali od človeka, ki uspehe svojih lastnih družinskih podjetij temelji na takem početju. V taki koaliciji bi tudi mi vsaj v očeh javnosti postali del koruptivnega omrežja. Naša politična stališča, ki niso od včeraj in so zorela skozi vse mandate, so mnogo bližja stališčem drugih strank, tudi na primer stališčem Pahorja, za katerega se čudim, da hoče v koalicijo z Jankovićem.
Zakaj? Janković je celo rekel, da gre za isto stranko.
Poglejte. Predvsem v zadnjem času je pri socialdemokratih zaznati dve struji. Eni želijo drugi pa nasprotujejo koaliciji z Jankovićem, ki je simbol tranzicijsko kapitalskega uspešneža. Že na samem začetku ga je na mesto Mercatorja postavila politika. Nato je rast firme gradil na ugodnih kreditih in na prisvojitvi obsežne mreže malih trgovin. Da o kmetijskih zemljiščih, Electi, Grepu, Cipru niti ne govorim. Po moji oceni je on tipičen primer menagerja, ki je uspešen samo dotlej, dokler je prisesan na državne jasli. In dokler je v teh jaslih še kaj najti.
Tako pojmovanje priložnosti, ki jo nudi oblast, odgovarja tudi mnogim, ki se spontano pridružujejo Jankoviću. V socialdemokratski stranki pa poznam poleg Pahorja tudi druge, ki so s srcem socialdemokrati, kot socialdemokracijo pojmuje Evropa. Sedaj je priložnost, da se Pahorjeva stranka izčisti. Z Jankovićevo listo smo na levem političnem polju dobili »slabo banko«, na katero se lahko prenesejo vsi slabi »krediti«, vsa tista politika, ki jo nosi tranzicijsko kapitalsko omrežje in je ujeta v malikovanje »tekovin revolucije« in v slepo sovraštvo do krščanske tradicije. Pahorjeva SD pa naj se preoblikuje v socialdemokracijo evropskega tipa. Tako stranko Slovenija res pogreša.
Kaj sicer pričakujete v bližnji prihodnosti v slovenski politiki?
Pričakujem izčiščenje politične situacije. Politični projekt Janković se bo razgalil kot neka že davno preživela politika, ki je dokončno zašla v slepo ulico. Sčasoma se bo izoblikovala neka nova liberalna stranka in neka nova ali prenovljena socialdemokracija. »Slaba banka« pa bo pri tem izčiščenju levice opravila svojo žalostno vlogo. Še prej pa se bo zaradi lastniške zmede medijev postopoma vzpostavilo bolj normalno medijsko okolje, v katerem bo več objektivnosti in manj žaljivosti.Virantova stranka bo vztrajala pri svojih načelih, Nova Slovenija bo svoj položaj v parlamentu še utrdila, Ljudska stranka ne bo več šla za vsako ceno in z vsakomer v koalicijo, SDS pa bo postala bolj umirjena in resna stranka, na katero bo Slovenija lahko in morala računati.To je torej moj horoskop. Opozarjam pa, da horoskopi niso vedno zanesljivi.
Kakšne so vaše želje za novo leto?
Da čim prej dobimo močno in programsko sorodno koalicijo. Verjamem namreč, da je le tista vladna koalicija legitimna, trajna in učinkovita, ki zastopa tiste sorodne ali celo enake programe, v katerih se vidi večina volivcev. Torej koalicija glede na pričakovanja volivcev in ne glede na mandatarja.Potem pa seveda, da bi Slovenija postala bolj pravna in pravična država, ter bi se učinkovito soočila s svojo osnovno boleznijo (»state capture«), ki tako usodno duši njen razvoj.
Malo pa že, saj je vsebinsko razgibana in tudi zahtevna, če jo poslanec jemlje resno. V bistvu je malo rutine in veliko nepredvidljivih zapletov.
Ali kljub slovesu od parlamenta ostajate v aktivni politiki? Še vedno ste namreč predsednik Sveta SDS.
Kadarkoli se mi je končalo določeno življenjsko obdobje in sem stal pred križiščem novih poti, nisem nikoli delal velikih življenjskih načrtov, katerih uresničitev ali neuresničitev bi smatral za svoj življenjski uspeh ali neuspeh. V bistvu sem vedno počakal, katero pot mi bo življenje odprlo. Sicer je pa tudi status upokojenca lahko pester in zanimiv.
V treh poslanskih mandatih ste bili vodja poslanske skupine SDS, podpredsednik in tudi predsednik državnega zbora. Kako komentirate razplet na konstitutivni seji državnega zbora, ko je bil z nekakšno »ad hoc« koalicijo za predsednika DZ izvoljen Gregor Virant?
Zaplet kot tudi razplet izvolitve predsednika DZ sta bila nenavadna. Odkar sem poslanec, se še ni zgodilo, da se bodoča koalicija že za prvo sejo ne bi uskladila vsaj glede predsednika DZ. Tudi pri usklajevanju delovnih teles DZ se je Jankovićeva poslanska skupina obnašala nerodno zaletavo in amatersko. Ne zamerim Jankoviću, ki je prvič v življenju stopil v svet parlamentarne demokracije. Osmešili so se predvsem tisti njegovi poslanci, ki so najmanj tri leta že presedeli v poslanskih klopeh. Vsaj oni bi se morali zavedati, da so tudi zahteve relativnega zmagovalca omejene z volilnim rezultatom. Ne vsa Slovenija, ampak le en del, le trideset procentov volivcev si želi Jankovića za premiera.
Se lahko zgodi, da bi dobili vladajočo »koalicijo razuma« po zgledu Latvije, kjer je zmagovalna prorusko usmerjena stranka kljub relativni zmagi ostala v opoziciji?
Težko verjamem, da bi se kaj takega lahko zgodilo tudi v Sloveniji. Pri nas se ne odločajo vse stranke spontano državotvorno, ampak pri svojih najpomembnejših odločitvah večkrat sledijo drugim interesom. Vsi vemo, kakšna koalicija je bila že od vsega začetka zaukazana in vsaj za nekatere stranke lahko domnevam, da se temu diktatu ne bodo upale upreti.
Bi SDS podprla tehnično vlado, če Janković ne bo imel možnosti sestaviti koalicije?
Tehnična vlada je lahko le začasna rešitev do naslednjih volitev, ni pa to primerna rešitev na začetku mandata. Tudi naš pravni sistem predvideva, da če enemu ne uspe oblikovati večinske koalicije, lahko poskuša drugi. Sicer bi pa tudi za potrditev tehnične vlade potrebovali koalicijo z večino glasov. Tudi govorjenje, da je potrebno oblikovati ekipo strokovnjakov in ne politikov, je amatersko smešno. Ali strokovnjak ne more biti obenem tudi politik? Ali se na primer – če ostanem le pri zadnjem mandatu – Gaspari, Križanič, Zalar, Marušič, Jelušičeva, Lahovnik, Svetlik, itd., niso spoznali na svoja področja? Mnogi od njih so tudi profesorji in doktorji. Doktor česa pa je Janković?
Pred časom ste se zavzeli, da bi funkcijo državnega zbora lahko ponovno opravljal Borut Pahor. Slednji je tudi kandidiral, vendar ni dobil dovolj glasov.
Vsi smo pričakovali, da bo bodoča koalicija, v kateri bo očitno tudi SD, predlagala skupnega kandidata. In Pahor se mi je zdel povsem primeren, saj je po letu 2000 korektno vodil DZ. Potem pa je Janković nasprotoval Pahorju in ker se poslanska skupina SDS ni hotela vpletati v notranje koalicijske prepire, se je pri volitvah vzdržala.
Nekateri so tudi predsednika SDS Janeza Janšo »prijeli za jezik«, ker je že na dan predčasnih volitev napovedal nove predčasne volitve. Se takšen scenarij lahko zgodi?
Ob sedanji politični zmedi je vse mogoče. Veliko babic – kilavo dete! velja tudi v politiki, predvsem če rojevanje nove koalicije vodijo zakulisne »babice«. Ni Janša edini, ki sluti fiasko tega mandata. Že izkušnja prejšnjega mandata dokazuje, da koalicija prej ali slej razpade, če je zasnovana na skupnem nasprotovanju političnemu konkurentu in ne na skupnem pristopu k reševanju državniških vprašanj. Tudi Jankovićeva koalicija naj bi temeljila le na proti-janšizmu. In ker naj bi združevala stranke, ki so po svojem programu še bolj nekompatibilne, kot so bile stranke levega trojčka, bo taka koalicija še krajšega daha.
Janša je sicer znova deležen hudih kritik. Mnogi javnomnenjski voditelji s tranzicijske levice (poleg tega še celo nekateri katoliški intelektualci) ga tako rekoč odkrito pozivajo, naj se umakne z vrha SDS.
Ti pozivi so dobesedno smešni. Ponavljajo jih tisti, ki Janšo poznajo samo iz medijev. Če nekoga dvajset let obmetavaš z blatom, mu podtikaš razne afere in ga sodno preganjaš s smešno praznimi obtožbami, ob tem kar naprej ponavljaš, kakšen diktator je, potem se ni čuditi, da tudi mnogi intelektualci nasedajo temu medijskemu pogromu. Tisti, ki Janšo poznamo od blizu, pa vemo, da je dragocen za Slovenijo in nam še na kraj pameti ne pade, da bi sprejeli njegov odstop, ki ga je po volitvah ponudil. Ne vem, zakaj naj bi članstvo stranke ravnalo po sugestiji tistih, ki niso člani SDS ali pa so celo del tranzicijskega omrežja, ki v Janši utemeljeno vidi največjo grožnjo svoji prisesanosti na državne jasli.
Takoj po volitvah je precej temperature dvignil tudi zapis Tomaža Majerja o tem, kdo vse je volil za listo Zorana Jankovića. Tudi vam, ko ste bili predsednik DZ, so očitali, da ste dopuščali sovražni govor v parlamentu.
Pojem »sovražni govor« je bil prevečkrat zlorabljen, da bi ga v slovenski politični sceni še lahko jemali resno. Tudi kadar sem sam mirno in argumentirano nasprotoval kakšnemu stališču levih politikov, sem bil deležen očitkov sovražnega govora. Poudarjanje pomena klasične družine za srečo otrok in ohranitev naroda je bilo na primer deležno žaljivo sovražnih očitkov, ki so mejili že kar na histerijo. Tudi Majer je zapisal le svoja opažanja. In to brez kakršnega koli elementa sovražnega govora. Po vrhu vsega pa so taka opažanja potrdili tudi mnogi člani volilnih odborov na voliščih.Glede odnosov do priseljencev pa menim, da smo Slovenci še vedno gostoljuben narod. Nas ne ogrožajo priseljenci, ampak tuja uvožena politika, ki priseljence zlorablja, tako politično kot gospodarsko. Nas ogroža tista politika in tisto »menagerstvo«, ki brez moralnih zadržkov izigrava zakone, državo in državljane ter še posebej tuje delavce.
SDS je dobila manj glasov kot pred tremi leti, ko je bila aktualna afera Patria. Ste že analizirali glavne vzroke za to, da SDS ni zmagala?
Res smo padli za dva poslanska sedeža, s 28 na 26. Nismo pa padli na 10 poslancev ali celo izpadli iz DZ. Zato se nam trditve nekaterih, da je SDS največji poraženec teh volitev, ne zdijo resne. Tudi nobene pomembne napake ne moremo očitati svojemu volilnemu štabu. Očitno pa so predvolilne ankete res uspavale desnosredinske volivce, katerih volilna udeležba je bila bistveno manjša od levosredinskih. Tudi mi nismo pričakovali aktiviranje tiste populacije, ki doslej nikoli ni šla na volitve.
Kako boste ukrepali?
Resne stranke se permanentno obnavljajo, a ne vratolomno skokovito. Mi se ne bomo razklali na dve stranki, ne bomo ustanavljali nove ali spreminjali imena. Po vzoru velikih evropskih strank želimo ohraniti svojo tradicionalno vrednostno usmeritev ne glede na to, kdo je predsednik stranke. Prepričani smo namreč, da bodo tudi slovenski volivci vse bolj zaupali programsko stabilnim strankam in bodo vse manj tvegali s kupovanjem novega »mačka v žaklju«.
Sami ste nedavno na seji Sveta SDS, katerega predsednik ste, napovedali, da bo SDS konstruktivna opozicija. Precejšen del javnosti pa meni, da SDS deluje destruktivno. Kako to komentirate?
Podpreti dobre rešitve je res konstruktivno delovanje. A nasprotovati slabim rešitvam ni destruktivno. Tudi predlagati dobre rešitve, če jih vlada ne predlaga, ni destruktivno ampak konstruktivno delovanje opozicije. V zadnjem mandatu smo podprli vse vladne proti krizne ukrepe. A ker teh ni bilo dovolj in niso bili pravočasno predlagani s strani vlade, smo jih predlagali sami, a žal je vladna koalicija praktično vse zavrnila. To pa je bilo res destruktivno početje, a ne s strani SDS, ampak s strani vladne koalicije. To je in ostaja naše pojmovanje državotvorne drže v parlamentu. Tudi v tem mandatu, če bomo v opoziciji, bomo kritizirali napačne predloge, podpirali dobre in predlagali svoje, če jih ne bo vlada ali vladna koalicija.
Če ste že omenili opozicijo: se pravi, da velike koalicije med Pozitivno Slovenijo ter SDS, h kateri je pozival tudi predsednik SLS Radovan Žerjav, zanesljivo ne bo?
Velike koalicije ni pričakovati, ker je Janković jasno povedal, da z Janšo ne bo sodeloval. Pa tudi predsednik Türk je pozival, da je potrebno politiki Janeza Janše reči »Ne«! Tako slepo in radikalno odklonilno stališče seveda ni dobro za Slovenijo. Vsaj pri pomembnih proti kriznih programih bi bilo dobro zakonodajne predloge, preden pridejo v parlamentarno obravnavo, usklajevati tudi z opozicijo. To se je kot zelo dobro izkazalo že v času Janševe vlade in v času Drnovška, ko smo usklajevali vstop v EU in prevzem evra.Velika koalicija tudi ne bi delovala, ker je med Jankovićem in SDS nepremostljiva razlika v pojmovanju države, konkurenčnosti, pravičnosti, korupcije, itd. SDS se namreč ne bo nikoli sprijaznila, da tranzicijsko kapitalsko omrežje gradi svojo uspešnost na skrivanju lastništva, poslovanju preko davčnih oaz, pridobivanju poslov na prirejenih javnih razpisih in pridobivanju razkošnih kreditov pri državni banki, ki zaradi nenehnih proračunskih dokapitalizacijah deluje kot ena sama pralnica davkoplačevalskih sredstev. SDS pod nobenim pogojem ne more tolerirati izigravanja države, podizvajalcev in upnikov, kar Slovenci imenujemo goljufanje, nekateri drugi pa »nadmudrivanje«. Za nas velja za sramotno dejanje, če nekdo z vrha oblasti tako rekoč sam sebi ali svojim sinovom proda občinsko oziroma državno kmetijsko zemljišče, ga nato prekvalificira v zazidljivo, pri uslužni banki dobi sanjski kredit, s svojim podjetjem iz Cipra zgradi celo naselje, itd. Uspešnost, ki temelji na načelu »snadži se«, pa čeprav na škodo države in državljanov, za nas ni uspešnost. Bojim pa se, da to načelo tudi Slovencem postaja vse bolj sprejemljivo. A dokler se ne znebimo tega mlinskega kamna okrog vratu, ne bomo mogli izplavati iz krize.V letnem poročilu za 2010 je Komisija za preprečevanje korupcije opisala korupcijo kot največjo nadlogo naše tranzicije. Čeprav ni navada v intervjuje, bi jaz, če dovolite, en odstavek dobesedno citiral. Lahko?
Izvolite.
Takole piše v poročilu: »Pri sistemski korupciji, katere omejevanje je za RS ključno, je potrebno dodatno opredeliti, da gre za stanje, ko posamezniki ali interesne skupine ustvarijo okolje, v katerem načrtno in sistematično izkoriščajo institucionalne organizacijske, kadrovske ali druge mehanizme moči za uresničevanje koruptivnih, nezakonitih, neetičnih, kriminalnih in drugih podobnih namenov in ciljev.«In še: »To je okolje v katerem organizacija, institucija oziroma sistem dejansko postane ujetnik/plen (»state capture«) posameznikov, interesnih skupin oziroma klik, ki delujejo v lastnem, ozkem interesu.«
Poročilo tudi ugotavlja, da »omejevanje sistemske korupcije zahteva celovit in sistematičen odziv v vseh porah javnega in političnega življenja.«
Ampak če bi šli v vlado, bi se lažje borili proti korupciji.
Samo ne z Jankovićem, ki problema korupcije niti ne zaznava. Kako naj bi kaj takega pričakovali od človeka, ki uspehe svojih lastnih družinskih podjetij temelji na takem početju. V taki koaliciji bi tudi mi vsaj v očeh javnosti postali del koruptivnega omrežja. Naša politična stališča, ki niso od včeraj in so zorela skozi vse mandate, so mnogo bližja stališčem drugih strank, tudi na primer stališčem Pahorja, za katerega se čudim, da hoče v koalicijo z Jankovićem.
Zakaj? Janković je celo rekel, da gre za isto stranko.
Poglejte. Predvsem v zadnjem času je pri socialdemokratih zaznati dve struji. Eni želijo drugi pa nasprotujejo koaliciji z Jankovićem, ki je simbol tranzicijsko kapitalskega uspešneža. Že na samem začetku ga je na mesto Mercatorja postavila politika. Nato je rast firme gradil na ugodnih kreditih in na prisvojitvi obsežne mreže malih trgovin. Da o kmetijskih zemljiščih, Electi, Grepu, Cipru niti ne govorim. Po moji oceni je on tipičen primer menagerja, ki je uspešen samo dotlej, dokler je prisesan na državne jasli. In dokler je v teh jaslih še kaj najti.
Tako pojmovanje priložnosti, ki jo nudi oblast, odgovarja tudi mnogim, ki se spontano pridružujejo Jankoviću. V socialdemokratski stranki pa poznam poleg Pahorja tudi druge, ki so s srcem socialdemokrati, kot socialdemokracijo pojmuje Evropa. Sedaj je priložnost, da se Pahorjeva stranka izčisti. Z Jankovićevo listo smo na levem političnem polju dobili »slabo banko«, na katero se lahko prenesejo vsi slabi »krediti«, vsa tista politika, ki jo nosi tranzicijsko kapitalsko omrežje in je ujeta v malikovanje »tekovin revolucije« in v slepo sovraštvo do krščanske tradicije. Pahorjeva SD pa naj se preoblikuje v socialdemokracijo evropskega tipa. Tako stranko Slovenija res pogreša.
Kaj sicer pričakujete v bližnji prihodnosti v slovenski politiki?
Pričakujem izčiščenje politične situacije. Politični projekt Janković se bo razgalil kot neka že davno preživela politika, ki je dokončno zašla v slepo ulico. Sčasoma se bo izoblikovala neka nova liberalna stranka in neka nova ali prenovljena socialdemokracija. »Slaba banka« pa bo pri tem izčiščenju levice opravila svojo žalostno vlogo. Še prej pa se bo zaradi lastniške zmede medijev postopoma vzpostavilo bolj normalno medijsko okolje, v katerem bo več objektivnosti in manj žaljivosti.Virantova stranka bo vztrajala pri svojih načelih, Nova Slovenija bo svoj položaj v parlamentu še utrdila, Ljudska stranka ne bo več šla za vsako ceno in z vsakomer v koalicijo, SDS pa bo postala bolj umirjena in resna stranka, na katero bo Slovenija lahko in morala računati.To je torej moj horoskop. Opozarjam pa, da horoskopi niso vedno zanesljivi.
Kakšne so vaše želje za novo leto?
Da čim prej dobimo močno in programsko sorodno koalicijo. Verjamem namreč, da je le tista vladna koalicija legitimna, trajna in učinkovita, ki zastopa tiste sorodne ali celo enake programe, v katerih se vidi večina volivcev. Torej koalicija glede na pričakovanja volivcev in ne glede na mandatarja.Potem pa seveda, da bi Slovenija postala bolj pravna in pravična država, ter bi se učinkovito soočila s svojo osnovno boleznijo (»state capture«), ki tako usodno duši njen razvoj.