Iskanje

Pridruži se

Franca Kanglerja je želel levi pol spraviti s političnega položaja

»Res da je Franc Kangler imel poseben način vodenja politike, a je za Maribor naredil veliko dobrega. Toda v nasprotnem, levem polu se je delalo vse, da se bi mu zabilo nož v hrbet,« je pred Preiskovalno komisijo o ugotavljanju zlorab v zadevi Franc Kangler dejal nekdanji poslanec Rudolf Moge.

Franca Kanglerja je želel levi pol spraviti s političnega položaja

Parlamentarna preiskovalna komisija o ugotavljanju zlorab v zadevi Franc Kangler, katere predsednik je Žan Mahnič, je v tem tednu zaslišala nove priče, in sicer Andreja Kranjca, ki je bil prisoten pri hišni preiskavi Franca Kanglerja, Kanglerjevega odvetnika Petra Žnidaršiča in nekdanjega ustavnega sodnika dr. Cirila Ribičiča. Pred komisijo sta v zadnjih dneh stopila še nekdanji poslanec LDS Rudolf Moge in Kanglerjevo sodelavka na mariborski občini Monika Kirbiš Rojs, danes pa je potekalo še zaslišanje nekdanjega mestnega arhitekta Stojana Skalickega. 

Nekdanji poslanec LDS Rudolf Moge je uvodoma pojasnil, da se pogosto srečuje z vprašanji, zakaj zagovarja Franca Kanglerja: »Zagovarjam človeka, ki ima svetlo in temno plat, tako kot vsi v svojem življenju. Poznam ga kot poslanca v DZ RS, ki je delal dobro, in kot župana, nad katerega se je vse začelo zgrinjati.« Dodaja, da je po dolgi vladavini levih strank v Mariboru, na oblast prišla desnica s Kanglerjem na čelu in v nasprotnem polu se je delalo vse, da bi se novoizvoljenemu županu čim prej zabilo nož v hrbet in ga spravilo s političnega prizorišča.

Moge

Moge je spomnil, da je bil Franc Kangler poseben župan, ki se je prevečkrat obnašal kot avtokrat. Moge se ob tem spominja, da je v času svojega županovanja speljal ogromno dobrih projektov, med drugim zavetišče za živali, ureditev žičnice na Pohorju, izgradnjo doma za starejše občane, Maribor je postal kulturna prestolnica Evrope … in dodal: »Nisem pristaš tega, kako vodi politiko, a po tej plati, kaj je naredil za Maribor, ga spoštujem.«

Glede sodnika Žirovnika je Moge mnenja, da gre za dobrega pravnika, »a se je med njima s Kanglerjem med delom KNOVS prevečkrat iskrilo«. Po prepričanju Mogeta je med njima zagotovo prišlo do določenih osebnih zamer, kar bi Žirovnik kot kasnejši civilni sodnik v postopkih zoper Kanglerja moral upoštevati: »Na njegovem mestu bi se sam osebno zagotovo izločil. Ne samo zaradi sebe in svoje integritete. V to zadevo je vpletel celotno Sovo.«

»Po mojem mnenju so Kanglerju bile kršene človekove pravice,« je prepričan Moge, ki je leta 2014 podal tudi overjeno izjavo v podporo Kanglerju. Še posebej mu je žal, da so Kanglerju odvzeli županski stolček in mesto v stranki, saj mu te škode kljub ovrženim ovadbam ne bo mogel nihče povrniti.

»Vsak v življenju stori kakšno napako, mislim da se tudi Žirovnik zaveda, da bi bilo njegovo življenje veliko bolj prijetno in brez stresov ter bi naredil manj škode državi, če bi se takrat izločil. Ker se ni, je to njegova osebna odločitev in ker je bila zadeva pozneje razveljavljena, bo ta madež nosil vse življenje,« dodaja Moge, ki obenem obsoja dejanja sodnikov, da se pojavljajo na shodih in prireditvah političnih strank.

V času Kanglerjeve hišne preiskave je bila predsednica LDS Katarina Kresal hkrati notranja ministrica, toda Moge ne ve, ali je šlo zaradi tega dejstva za politični obračun.

Moge je tudi prepričan, da je bil povod za gonjo zoper Kanglerja dejstvo, da se je ves čas zavzemal za decentralizacijo države, s tem pa tudi za večji pomen Maribora in ostalih občin v Sloveniji. Spomnil je, da sta nekdanji minister dr. Ivan Žagar in vlada Janeza Janša veliko naredila v tej smeri s poskušanjem uvedbe pokrajin, »a so kasneje ostale politične stranke ta problem tiščale pod preprogo«.

V nadaljevanju je komisija zaslišala še nekdanjo Kanglerjevo sodelavko na mariborski občini Moniko Kirbiš Rojs, a je bilo zaslišanje na njeno željo zaprto za javnost.

Pred komisijo je danes stopil še Stojan Skalicky, nekdanji arhitekt MO Maribor, ki je bil prav tako kazensko preganjan, kljub temu da je imel kot mestni arhitekt pristojnosti le na področju svoje stroke. Spomnil je, da se je v zadnjih letih v Mariboru zgradilo zelo malo projektov, ki bi zagotovili boljšo kvaliteto življenja meščanov: »Posledice nižje bivanjske kvalitete občutimo prav vsi, meščani in obiskovalci.« Dejal je, da se Franc Kangler v času svojega županovanja ni vtikal v prostorske zadeve, prav tako pa ga nikoli ni napeljeval k kaznivim dejanjem. Tudi Skalickega je zaradi projekta »Center uprizoritvenih umetnosti« zaslišal kriminalist Aleksander Geršovnik, kateremu je jasno povedal, da ne namerava dajati nikakršnih izjav, a mu je Geršovnik kljub temu postavljal dodatna vprašanja, zato si je ob naslednjem zaslišanju najel odvetniško pomoč. »S kriminalizacijo aktivnosti so se posledično kriminalizirali tudi projekti,« je dejal Skalicky, ki pojasnjuje, da je zaradi zaslišanj prišlo tudi do nerealizacije določenih projektov v Mariboru.

Foto: Državni zbor RS (Matija Sušnik)

Obvestilo o rabi piškotkov

To spletno mesto uporablja piškotke s katerimi zagotovimo najboljšo možno uporabniško izkušnjo in piškotke s katerimi merimo obiskanost spletnega mesta. Podatki o piškotkih so shranjeni v vašem brskalniku in opravljajo funkcije, kot so pomnjenje izbire jezika spletnega mesta ali merjenje časa obiska določene spletne strani.