V Državnem zboru RS je 3. aprila 2024 na zahtevo Poslanske skupine SDS potekala skupna nujna seja Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor in Odbora za gospodarstvo s točko dnevnega reda: " Industrija se je znašla pred izzivom, kako z dražjimi energenti in kljub pomanjkanju zaposlenih narediti več."
V imenu predlagatelja, Poslanske skupine SDS, je uvodno stališče predstavil poslanec Franc Rosec, ki je pokazal na nizke vrednosti kazalnikov trenutne gospodarske klime, ki bi jih bilo potrebno nemudoma dvigniti. Osredotočil se je na probleme pomanjkanja delovne sile, počasne integracije in upada produktivnosti. Spregovoril je tudi o problemih, ki so povezani z zelenim prehodom. Za zeleni prehod je ocenil, da bi moral biti pravilen, predvsem pa pravičen.
Podobno je nazadovanje evropskega gospodarstva, kar je posledica ukrajinske in izraelske krize, predstavil poslanec Andrej Kosi. Opozoril je na to, da politika zelenega prehoda ne bi smela temeljiti na prepovedih, pač pa na spodbujanju. Evropa premalo vlaga v investicije in razvoj, kar ima za posledico selitve industrijskih proizvodenj. V nadaljnji razpravi je izpostavil problem prevelikega obremenjevanja kadrov v Sloveniji, kar povzroča " beg možganov" v tujino. Omrežnina se mora prilagajati odjemalcem in ni ustrezno od odjemalcev pričakovati, da bodo vlagali v omrežja. Pojasnil je stališče, da vetrnice in sončne elektrarne niso ustrezna rešitev, saj bi za izhod iz energetske krize potrebovali take vire energije, ki bi delovali 24 ur in ne zgolj podnevi. Slovenija se mora zavzemati za racionalni zeleni prehod, vlaganje v razvoj in za izboljšanje življenja vseh državljanov.
V nadaljevanju razprave je poslanec Zvone Černač opozoril na padec industrijske proizvodnje, poslabšanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva zaradi visokih cen energentov v letu 2022 in 2023. Glede na to, da se je SURS v zadnjem času večkrat "zmotil" pri oceni rasti BDP ter industrijske proizvodnje in zato spremenil javno objavljene podatke, se poslanec sprašuje, komu je sploh še verjeti. Opozoril je na napačne podatke v povezavi z inflacijo in s ceno košarice živil. Od državne sekretarke Sršenove je pričakoval pojasnilo, kako se bo ob pomanjkljivih in zavajajočih podatkih zagotavljala električna energija v bodoče, ne da bi to vplivalo na žepe ljudi. Slovenija mora takoj zaustaviti upadanje, najprej pa pristopiti k izdelavi ocene tveganj, ki jih bo povzročil zeleni prehod. Žepi davkoplačevalcev, zaradi prehoda ne smejo biti bolj obremenjeni, nedopustno je tudi, da bi gospodarstveniki zaradi tega plačevali višje cene.
Poslanec Rado Gladek je opozoril na dodatna tveganja zelenega prehoda in prehoda na brezogljično družbo. Pojasnil je prvotni namen uvedbe omrežnin in stroškovnih razmejitev, kar naj bi bilo namenjeno predvsem novim investicijam. S povečanjem omrežnine bo prišlo do dodatne obremenitve gospodarstva, zato je treba rešitve prilagoditi našim zmožnostim. Zakonodaja je preveč fokusirana zgolj na trajnostne vire, zanemarja pa elektro omrežja, v katera se ne vlaga dovolj. Potreben je razmislek o tem, ali bo slovenska ekonomija prenesla tako rigorozne posege, z dolgoročnimi posledicami, v energetsko politiko. Država bi hkrati morala imeti večji vpliv na državna energetska podjetja ter na njihovo funkcioniranje.
Poslanska skupina SDS je Odboru za infrastrukturo, okolje in prostor ter Odboru za gospodarstvo predlagala, da po končani razpravi sprejmeta naslednji sklep:
1. Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor in Odbor za gospodarstvo pozivata Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo in Ministrstvo za gospodarstvo, da v najkrajšem možnem času izdelata oceno tveganj in predvidene ukrepe za minimiziranje le teh glede na cene električne energije in vpliv zelenega prehoda na konkurenčnost slovenskega gospodarstva.
Koalicijski poslanci so navedeni sklep dne 3. 4. 2024 zavrnili.
