V Mariboru se je na volitvah prejšnjo nedeljo pomerilo kar 18 županskih kandidatov, kar priča o dejstvu, da zadeve v Mariboru niso urejene in terjajo veliko vloženega truda in dela, da se bo stanje izboljšalo. Med kandidati za mariborskega župana je tudi Franc Kangler, ki se mu je uspelo uvrstiti v drugi krog volitev 2. decembra. Ker je Kangler Mariborčanom dobro znano ime in je s svojim preteklim županovanje že dokazal Mariboru, da zna biti dober župan, ima podporo tudi v Slovenski demokratski stranki.
Pravo kalvarijo ste preživeli v zadnjih letih, pa se vam to prav nič ne pozna. Kaj vas je držalo pokonci?
Delo na kmetiji mi je dajalo veliko moč in močno pozitivno energijo. Če se človeku dogaja krivica, potem se boriš. In ta boj, kot je zapisano tudi v knjigi Županov boj, me še danes drži pokonci. Želim, da pravica in resnica zmagata.
Koliko let je trajala gonja proti vam?
Začelo se je leta 2010, ko je občina pod mojim vodstvom zgradila najsodobnejši in najboljši dom za ostarele v Sloveniji, Dom pod Gorco v Mariboru. Takrat so me zato, ker sem bil uspešen, ovadili. Ker sem mestnemu svetu predlagal ime in ustrezno rešitev. Samo za predlog. Sodišče pozneje uvedbe kazenskega postopka sicer ni dovolilo, ampak tako se je začelo.
Kaj se dogaja v Mariboru? Kako je zdaj drugače kot v času, ko ste odšli z mesta župana in je župan postal t. i. vstajniški Andrej Fištravec, čeprav izraza vstajniški ne uporabljajo več?
Ja, še ga uporabljajo. Žalostno pa je, da je bivšega župana na lokalnih volitvah podpiral in ga celo predlagal Tone Partljič, ki je bil aktiven pri teh vstajah, Boris Vezjak in del Večerovih novinarjev. Šlo je za dobro organizirano skupino ljudi, a so se mu na neki način zdaj nekateri v Mariboru odpovedali še pred volitvami. Iščejo nove obraze. Kot kaže, je prišel ukaz iz Ljubljane, kako in na kakšen način novi obraz pripeljati v Maribor za župana.
Kako v bitki za županski stolček vidite svojega protikandidata, Aleksandra Arsenoviča? Je on nov obraz v Mariboru?
Gospod Aleksander Saša Arsenovič je gostinec, ki je zadolžen za 7 ali 8 milijonov evrov. Zanimivo pa je, da je ta gospod v Mariboru izjavil, da je njegov vzornik Zoran Janković. Pri tem se lahko vprašamo, ali v Mariboru res potrebujemo Zorana Jankovića, to preslikavo iz Ljubljane v Maribor, ali je to res volja ljudstva. Prepričan sem, da imam dober program za prihodnost mesta, dobro vizijo, predvsem pa želim s kandidaturo Mariborčanom znova zagotoviti, da bo Maribor šel po evropski poti, kot je že nekoč šel.
Kakšen je vaš program, prioritete?
Veste, pomembno je, da Maribor tudi v prihodnosti črpa evropska sredstva. V mojem mandatu smo evropska sredstva pridobili za 53 evropskih projektov, med drugim 7,5 milijona za Ljudski vrt, kjer je pomagal Milan Zver, 7,5 milijona za Lutkovno gledališče, 4,2 milijona za gondolo oziroma Mariborsko vzpenjačo, 2,5 milijona za krožišče pri bolnišnici, za cesto Kamnica–Kungota 3,5 milijona, za Zavetišče za živali, Ulico kneza Koclja, Trg Leona Štuklja in podobno. Mariborčani so bili navajeni na to, da se gradi. Največji izziv za črpanje evropskega denarja pa je bila Mestna knjižnica. Če bi bil danes še župan, bi ta že delovala. Mestna knjižnica spada na Rotovški trg. To čaka zdaj novo oblast. Mariborčanom obljubljam, da je treba slediti delu mesta, kjer je življenje, to je na drugi strani rotovža, na Rotovškem trgu. Prepričan sem, da je to mogoče, da je treba z dialogom dobiti sredstva tudi od države. V mestnem svetu kot župan nisem imel nikoli težav, v šestih letih županovanja sem imel vedno široko koalicijo, sestavljeno iz leve in desne strani. In tudi zdaj se mi zdi prav, odvisno sicer od volilnega rezultata, da to energijo združimo in povežemo z mestom.
Obljube zdajšnjega župana so bile zelo velike: 5.000 novih delovnih mest, investitorji iz Kitajske in podobno. Kaj od tega je bilo uresničeno?
O tem so presodili volivci. Doslej sem vse, kar sem obljubil v Mariboru, tudi stoodstotno izpolnil. Če sem obljubil Zavetišče za živali, smo ga zgradili, pa ga prej 20 let ni bilo. Če sem obljubil Lutkovno gledališče, smo ga zgradili. Če sem obljubil, da bomo prenovili trg, sem obljubo izpolnil.
Fištravec je obljubil tovarno baterij, ki je danes nimamo. Obljubil je ameriško univerzo, pripeljal pa nekega Arabca, ki je kupil zemljišče, univerze pa nimamo. Fištravec je obljubil, da bodo letos številni poleti z mariborskega letališča, da bodo poletela letala na Kitajsko, v Azijo, Evropo, danes nimamo nobene linije. To so bile samo besede, dejanj pa ni. To, kar bom jaz Mariborčanom obljubil, bom tudi izpolnil. Mariborčani vedo: Kangler drži besedo. In besedo bom držal.
Kakšno je vzdušje v Mariboru, kakšen je utrip?
Utrip je zelo slab. Pa ni za vse kriv Fištravec, bi mu naredil krivico. Tudi vzdušje, ko za človeka, ki pridno dela s slovenskimi rokami, ki je začel delati v garaži, graditi, nekdo reče, da gre za kapitalistične svinje, in začne slovenske podjetnike preganjati v svet, je vzdušje slabo. Z mariborskimi podjetniki se veliko pogovarjam, strah jih je. Strah jih je dela, strah jih je prihodnosti, strah jih je živeti in delati v takšni Sloveniji. In že razmišljajo, da bi vse skupaj prodali in se odselili v Avstrijo ali pa na Novo Zelandijo in v Avstralijo. Na eni strani je vzdušje v Mariboru slabo zaradi neuresničenih projektov in neizpolnjenih obljub, na drugi pa zaradi te vlade oziroma Levice, ki ima prevelik vpliv na vlado, saj jo ustavlja pri razvojnih projektih. Imam občutek, da smo vsi skupaj, opozicija in koalicija, zlorabljeni od Levice. Od ljudi, ki nimajo niti dneva delovne dobe. To vidim in čutim tudi kot državni svetnik, ko obravnavamo posamezna gradiva.
Kako pa komentirate junijske državnozborske volitve, dogajanje po njih in sestavo vlade?
Ministri niso vsi najslabši ali pa slabi. Ampak zanimivo je, da je prejšnja vlada razpadla zaradi polovice zdajšnje vlade ekipe. Nekdo je moral z bičem udariti po nekom, da so znova staknili glave in naredili vlado. Ali je to dovolj močan člen, da bodo vzdržali? Pustimo času čas. Osebno želim, da gre Slovenija po pravi poti naprej, brez groženj slovenskim podjetnikom. Še to, nekdo je upokojencem obljubil tisoč evrov pokojnine. Predstavljajmo si, kaj to pomeni za upokojenca s 400 evri pokojnine. Danes pa so pomembnejši migranti, da dobijo 1.000 ali 1.200 evrov pomoči mesečno. Z vsem spoštovanjem do človekovih pravic, ampak jaz takšnega migranta, ki bi napadel mene, moje bližnje in druge ljudi, nam grozil, ne želim tukaj. Sprejmem pa vsakega otroka, žensko ali starejšega gospoda ne glede na versko ali politično pripadnost, ki beži v Evropo zaradi vojne s svoji državi. To pa je velika razlika.
Nekaj migrantov imate tudi v Mariboru …
Jih srečujemo. Redno zahajajo tudi v Europark. Za zdaj ni težav, niti ni slišati, da bi bili problematični. Če se bo njihova gostota migrantov povečala, bodo ti fantje verjetno − tako kot v Nemčiji ali na Švedskem − dobili moč in potem povzročali nerede. Za zdaj pa v Mariboru ni informacij, ki bi kazale na to, da bi imeli težave z vključevanjem migrantov v okolje.
Strankarsko ste kot župan stvari prerasli.
Samo z dialogom lahko prideš do ciljev. To še ne pomeni, da če se v Mariboru skregam s SDS, da se v Ljubljani skregam z Janezom Janšo. Eno je lokalna politika, eno je državna politika. Vendar smo v Mariboru na prvem mestu ljudje. Ljudje smo politika, ne stranke.
Celoten intervju s Francem Kanglerjem si lahko preberete na spletni strani Demokracije.
