Franc Breznik za Demokracijo: Slovenija mora izkoristiti potencial in postati nosilka digitalne preobrazbe v Evropski uniji!

V pretekli številki tednika Demokracija si lahko preberete intervju s poslancem SDS Francem Breznikom, enim izmed glavnih avtorjev resolucije o digitalni preobrazbi Slovenije, ki smo jo v poslanski skupini SDS pred kratkim vložila v Državni zbor Republike Slovenije. Z njim se je pogovarjal Metod Berlec.

Gospod Breznik, skupaj s predsednikom SDS Janezom Janšo ter z Mitjo Glavnikom (Kriptovalutc.si) in sPeterom Trčkom (Low Coins, predsednik Blockchairt Think Tank Slovenia) ste 11. septembra v Celju predstavili resolucijo o digitalni preobrazbi Slovenije. Od kod ideja za to resolucijo?

Ideja je nastajala v ožji delovni skupini, ki sojo predstavljali člani Blockchain Think Thank Slovenia, poslanski in strokovni kolegi v SDS skupaj s predsednikom SDS Janezom Janšo. Po številnih analizah smo ugotovili, da se v slovenski politični in gospodarski sferi krepi zavedanje o pomenu aktivnega sooblikovanja procesa digitalizacije kot prebojnega momenta za Slovenijo in hkrati prepoznava nujnost razvoja ustreznega in varnega okolja za inovacije in podjetništvo v povezavi s tehnologijo blockchain ter z drugimi tehnologijami, ki predstavljajo procese četrte industrijske revolucije.

Če prav razumem, je priprava te resolucija trajala kar nekaj časa …

Pomembna pred tem je bila nekajletna predpriprava na ravni stranke SDS, ki je v zadnjih letih začela svojo programsko posodobitev. Kot največja stranka v državi smo močno vpeti v številne procese industrije high-tech. Intenzivno spremljamo razvoj mehatronike, bionike, nanotehnologij, umetne inteligence, razvoj električne mobilnosti, pametnih mest, vasi itd. Udeležujemo se tudi tehnoloških konferenc in obiskov številnih podjetij, ki so vodilna na teh področjih. Vsi ti procesi vodijo tudi v spremenjeno podobo stranke, ki želi z novimi vsebinami poiskati tudi pot do mlade populacije jo motivirati ter vključiti v politične programe prihodnosti. Eden takšnih projektov je tudi resolucija o digitalni preobrazbi Slovenije, ki je plod dela in oblikovanja predlogov, dopolnitev in iskanja skupnega konsenza na ravni ekspertne skupine, ki je trajala nekaj mesecev.

V zadnjih letih pogosto govorite o četrti industrijski revoluciji. Kaj je njeno bistvo?

Četrta industrijska revolucija v bistvu premaguje vrzeli na poti do digitalne preobrazbe tako podjetij kot celotne družbe. Velik del moje poklicne kariere tako v gospodarstvu kot politiki posvečam tej temi, ker sem prepričan, da je po padcu berlinskega zidu pred nami nov preplet dogodkov, ki da je novo izredno priložnost Sloveniji in njenemu celovitemu razvoju. Četrta industrijska revolucija vodi v eksponentne spremembe v načinu življenja, dela in medsebojne povezanosti zaradi sprejetja kibernetskih sistemov (Cyber-Physical Systems), interneta stvari (Internet of Things – IoT) in interneta sistemov (Internet of Systems). Ker izvajamo pametne tehnologije v naših tovarnah in na delovnih mestih, bodo povezani stroji v interakciji vizualizirali celotno proizvodno verigo in odločali samostojno, kar se že dogaja tudi v javni upravi v številnih naprednih državah. Ta revolucija bo vplivala na vse discipline, panoge in gospodarstva, tudi na razvoj pametnih vasi, mest, novih poklicev in poslovnih modelov. Lahko bi dejali, da se karte mešajo na novo.

Pojdiva konkretno k predlogu resolucije o digitalni preobrazbi Slovenije, ki nosi naslov »Slovenija – nosilka digitalne preobrazbe«. Pri tem v uvodu opozarjate, da razmah informacijsko-komunikacijske tehnologije in interneta v zadnjih letih omogoča številne možnosti razvija družbe kot celote …

Sam razvoj Informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT) se odvija z izjemno hitrostjo. Sledijo ji lahko samo tiste države, ki se zavedajo njenega pomena in se strateško lotevajo izkoriščanja sinergij in potencialov. Kot enega od razlogov za obstoječe stanje vidim v pomanjkanju zavedanja o nujnosti vlaganja v digitalizacijo in vsebino, razvoj potrebnih kadrov in okolja.

Da se načrtovanje in naložbe lahko uspešno uskladijo z delovanjem, se mora digitalna preobrazba vključiti v strateške načrte vsake države in operativni okvir organizacij. Tiste države, ki so najbolje opremljene za četrto industrijsko revolucijo, bodo popolnoma izkoristile preobrazbeni potencial tehnologije na vseh ravneh in postale vodilne.

Slovenija je na letošnji lestvici digitalne konkurenčnosti s katero švicarski inštitut IMD meri sposobnost in pripravljenost držav na prevzemanje in uvajanje digitalnih tehnologij, med 63 državami zasedla 32. mesto, kar je dve mesti više kot lani. Na vrhu lestvice so ZDA, sledijo Singapur, Švedska, Danska in Švica. Kako konkurenčna na področju digitalizacije je po vaše Slovenija?

Če pogledamo tudi indeks digitalnega gospodarstva in družbe, ki meri napredek držav Evropske unije na področju digitalizacije in mu na kratko rečemo DESI, Slovenijo za leto 2018 uvršča na 15. mesto in s tem v skupino srednje uspešnih držav. Slovenija je po digitalizaciji glede na omenjeni indeks pod evropskim povprečjem. Tudi pri človeškem kapitalu Slovenija v primerjavi z letom 2017 ni napredovala in razlika v primerjavi s povprečjem EU seje prejšnje leto povečala. Največji problem, ki nastaja (na katerega opozarjam že ves čas svojega dela v DZ), je tudi pomanjkanje usposobljene delovne sile za industrijsko revolucijo 4.0, saj seje tudi število diplomantov s področja STEM (znanost, tehnologija, inženirstvo in matematika) zmanjšalo, podjetja pa ne dobijo dovolj ustrezne delovne sile. Slovenija nazaduje tudi pri elektronski izmenjavi informacij, uporabi RFID in storitvah v oblaku. Uvedba in razširjenost hitre in mobilne širokopasovne povezave napredujeta počasneje, kot je bilo načrtovano, razlog pa je v majhnosti in reliefni zahtevnosti Slovenije, ne nazadnje pa tudi v dolgoletnem monopolnem položaju družbe Telekom, k ije izjemno malo vlagala v razvoj optičnih omrežij.

Še hujši je globalni zaostanek Slovenije. Dejstvo je, da tudi Evropa kot celota v svetovnem merilu sodi med najmanj digitalno napredne regije, po levi in desni nas namreč prehitevajo Združene države Amerike, še bolj pa azijska regija. Če upoštevamo to, potem so razmere v Sloveniji bolj zaskrbljive.

Razvoj informacijsko-komunikacijskih tehnologij prinaša nove prijeme, ki omogočajo bistveno varnejšo in učinkovitejšo digitalno poslovanje. Katere?

Revolucionarni preboj na tem področju je gotovo uspel s tehnologijo veriženja podatkovnih blokov, t. i. tehnologijo blockchain. Ta tehnologija je komplementaren razvoj internetu. Medtem ko internet omogoča prenos podatkov in komunikacijo na daljavo, omogoča blockchain varen digitalni podpis in posledično varen prenos vrednosti ter varna plačila prek interneta.

Poleg hitrega procesiranja transakcij in nizkih transakcijskih stroškov so glavne prednosti blockchaina predvsem transparentnost, neodvisnost od centralne entitete in zmožnost prilagajanja rešitev glede na preference njenih uporabnikov. Blockchain ima potencial na primer v sledenju in upravljanju uporabniških digitalnih podatkov v različnih industrijah. Predstavljajte si, na primer, »digitalni zdravstveni karton«, v katerega bi se z različnih koncev ločeno, zaščiteno zapisovali podatki posameznega uporabnika, decentralizirano zemljiško knjigo, hitrejšo izvedbo finančnih transakcij in predvsem »pametne pogodbe« v vseh oblikah, pravno zavezujoče dogovore v digitalni obliki torej, ki se ob izpolnitvi pogojev lahko v hipu realizirajo samodejno.

Ali si predstavljate tudi javno naročanje npr. za dela na 2. tiru, kjer bi zainteresirana podjetja pošiljala ponudbe za dela na projektu v tehnologiji blockchain in skupaj s pomočjo umetne inteligence bi lahko institucije države v nekaj sekundah preverjale vse postavke, cene, materiale, bonitete, reference podjetij in tudi morebitne povezane osebe, ki so lastniki ali pa upravljavci teh podjetij. V to verigo bi bila povezana tudi Državna revizijska komisija in KPK.

Revolucionarni preboj na tem področju je po mnenju vaše resolucije uspel s tehnologijo veriženja podatkovnih blokov, t. i. tehnologijo blockchain, ki je komplementaren razvoj internetu. Za kaj pravzaprav gre pri tej tehnologiji? Na čem temelji?

Tehnologija blockchain temelji na dveh izumih moderne kriptografije, tehnologiji javnega ključa in t. i. hash funkcijah. Oba izuma temeljita na matematičnih funkcijah, katerih lastnost je, da je operacija lahka v eno smer in težka v drugo smer. Tako se neka informacija zlahka zakriptira, medtem ko je obratna operacija praktično nemogoča. V primeru tehnologije javnega ključa se zakriptirano sporočilo lahko dekriptira le s pomočjo zasebnega ključa, medtem ko v primeru hash funkcij iz zakriptiranega sporočila ne moremo več priti nazaj do originalnega sporočila. Tehnologija javnega ključa tako omogoča vzpostavitev psevdonimne identitete, s katero lahko uporabnik dostopa do omrežja. Samo oseba z zasebnim ključem se lahko prijavi v omrežje in sproži določene funkcije. Hash funkcije, ki so enosmerne, pa omogočajo, da se v omrežju ustvari varno digitalno potrdilo o nekem dogodku. Ko je enkrat potrdilo v obliki hash rezultata, nihče več ne more spremeniti potrdila, hash rezultat pa služi kot potrdilo. Tako potrdilo lahko delimo z vsemi uporabniki, ker ga noben uporabnik ne more poneveriti. Vsak posameznik je tako lahko hranitelj digitalnega potrdila.

V resoluciji pravite, da obstajajo tri vrste blockchain mrež …

Trenutno obstajajo tri vrste blockchain mrež, to so javna, zasebna in konzorcijska. Javna mreža je brez omejitev. Vsak lahko k tej mreži pristopa, lahko pošilja transakcije, tudi drugače sodeluje. Tisti, ki to mrežo vzdržujejo, so nagrajeni. Taka javna mreža s tehnologijo blockchain so Bitcoin, Ethereum … zasebni blockchain je razdeljen na uporabnike in validatorje. Vsakega mora odobriti administrator mreže. Konzorcijski je podoben zasebnemu, le da je kontrola razdeljena med udeležence, kjer si delijo odgovornosti po vozliščih. Za določene aplikacije, ki bi bile primerne za državno upravo, je smiselno implementirati zasebno ali konzorcijsko obliko. E-volitve so že ena od možnosti. Druga, z velikimi prihranki za javne finance, pa je konzorcijsko blockchain javno naročanje.

Kaj pa možnost zlorab? Saj veste, ljudje, predvsem starejši so zelo nezaupljivi do takih novosti…

Strah pred tehnologijami, ki prinašajo veliko stopnjo varnosti, manj birokracije, manj korupcije, večjo inovativnost, večjo dodano vrednost v izdelkih in posledično večjo blaginjo za ljudi, je odveč.

V Sloveniji se premalo zavedamo in izkoriščamo edinstvene priložnosti, kijih digitalna preobrazba ponuja, da staranje prebivalstva in zaposlenih spremeni v pot rasti. S pametno uporabo IKT ter interneta se odpirajo nove možnosti za aktivne, zdrave in produktivne možnosti staranja, ki predstavljajo številne priložnosti na osebni, delovni ter tudi družinski in družbeni ravni. Širše gledano lahko tehnologija ustvari vključujoče delovno in življenjsko okolje ter pomaga spodbujati srebrno gospodarstvo – okolje, v katerem starejši od 60 let sodelujejo in uspevajo na delovnem mestu, se ukvarjajo z inovativnostjo in živijo zdravo, aktivno in produktivno življenje. Poglejmo npr. kako so starejši osvojili pametne telefone in socialna omrežja.

Ali to pomeni da je tehnologija blockchain zelo primerna za uporabo v javni upravi?

Tehnologija blockchain ima ogromen potencial za posodobitev vlade in javnega sektorja na področjih varnega shranjevanja podatkov državljanov in podjetij, zmanjšanja številnih birokratskih procesov, dvig njihove učinkovitost ob zmanjšanih stroških, zmanjšane možnosti za korupcijo in zlorabe, predvsem pa povečano zaupanje v vladne in spletne civilne sisteme.

Digitalna vlada, ki temelji na blockchainu, lahko zavaruje podatke, racionalizira procese in zmanjša goljufije, zapravljanje in zlorabo, hkrati pa poveča zaupanje. Na vladnem modelu, ki temelji na tej tehnologiji, si posamezniki, podjetja in vlade delijo vire prek razpršene evidence, zavarovane s kriptografijo, s čimer odpravijo centralno točko napada in s tem povečujejo varnost občutljivih podatkov državljanov in vlade.

Na tiskovni konferenci je predsednik SDS Janez Janša omenil da bi lahko s pomočjo tehnologije blockchain »vzpostavili veliko večji red tudi v zdravstvu, kjer je sedaj velika kriza. Z uporabo teh sredstev bi omogočili večjo varnost in učinkovitost«. Kako?

Zdajšnje rešitve, ki temeljijo na tehnologiji blockchain, omogočajo varno hranitev pacientovih podatkov na enem mestu. V ta sistem imajo vpogled zdravniki in zdravstvene ustanove, ki lahko nato nove podatke tudi vnašajo. Za takšen sistem je tehnologija blockchain ključnega pomena, saj zagotavlja varnost hrambe podatkov, njihovo dostopnost, preverljivost in točnost. Kakršnokoli spreminjanje za nazaj je prav tako onemogočeno. V celoti pa to pomeni enormno zmanjšanje administracije zdravnikov in medicinskega osebja, več časa, ki bi ga imeli na razpolago, pa bi lahko posvetili celoviti oskrbi pacientov. Seveda temu sledi tudi druga racionalizacija, npr. preglednost cen zdravil in medicinskega materiala, ki bi bil predmet javnega naročanja blockchain in najboljši ukrep za zmanjšanje korupcijskih verig v zdravstvu.

Še ena mogoča nadgradnja, ki je že kar pogosta v tujini, je vpeljava pametnih zapestnic in kartic, prek katerih je omogočen dostop do relevantnih pacientovih podatkov, kot so alergije, kronična obolenja itd., do podatkov torej, ki koristijo reševalcem ob urgentnem posredovanju ali ko je oseba nezavestna.

Kje vse je ta tehnologija še uporabna?

Implementacija tehnologije blockchain lahko prinese bistvene tehnološke izboljšave ter posledično optimizacijo poslovanja in javnega upravljanja. Evropski parlament je že oktobra 2018 precej jasno podprl študijo in razvoj tehnologije veriženja blokov in tehnologije razpršenih evidenc (angl. Distributed Ledger Technologies, DLT) in ob tem izpostavil področja, kot so energetika in okolju prijazna uporaba tehnologije, logistika, zdravstveni sektor, oskrbovalne verige, izobrazba, avtorske pravice in finančni sektor. Avtorja kratke analize v nadaljevanju Anja Blaj in Martin F. Megušar iz Blockchain Think Tank Slovenia se osredotočata na nekatera področja, kjer lahko tehnologija pozitivno vpliva na dolgoročni razvoj in optimizacijo javnega upravljanja ter delovanja državnih institucij, kot so kmetijstvo, celostno ravnanje z odpadki, spremljanje podnebnih sprememb in okoljevarstveni ukrepi, logistika in transport. V omenjeni analizi z naslovom Možna področja uvedbe tehnologije veriženja podatkovnih blokov ugotavljata, da omogoča blockchain skupaj s preostalimi inovativnimi tehnologijami nadzor nad prenosom lastništva in sledenje pošiljkam oziroma sledljivost posameznih artiklov, delov in sestavin, ob tem pa kreiranje zbirke podatkov, ki omogoča zgodovinski pregled pridelave, predelave, naročil, dobav vključno s transakcijami in ne nazadnje pobotov oziroma digitalno reševanje sporov.

V resoluciji pravite, da če se bo želela Slovenija v prihodnjih letih umestiti na vrh inovativnih digitalnih držav, bo morala v sodelovanju z reprezentativnimi organizacijami in podjetji iz blockchain industrije ter z regulatorji vzpostaviti sodobno, pozitivno, transparentno in konkurenčno zakonodajo, ki bo urejala področje blockchaina in drugih novih tehnologij. V resoluciji zato predlagate ustanovitev ministrstva za digitalizacijo …

Zelo pomembno je, da vsako podjetje in organizacija izdela svojo digitalno strategijo, s čimer ugotovi stanje v podjetju in zapiše, kje je treba odpravljati pomanjkljivosti. Prav tu nastopi država s svojo podporo za pripravo digitalne strategije, šele tej pa lahko sledi uspešna digitalna transformacija. Ker gre za tako celovit proces, bomo nujno potrebovali »nadministrstvo«, prek katerega bo potekala digitalna preobrazba Slovenije.

Tako ministrstvo bo krepilo in tudi izvedlo sistem digitalnega inovacijskega stičišča, ki deluje po sistemu »vse na enem mestu«, izvajalo bo javne razpis za e-poslovanje za podjetja, ki vstopajo na nove trge, kakor tudi izvajalo finančno podporo za digitalno transformacijo. Predvsem pa bo nadziralo in koordiniralo digitalno transformacijo kompletne javne in državne uprave. S tem bi nadaljevali velik projekt modernizacije javne uprave prve Janševe vlade s ciljem odprave birokratskih ovir za državljane in morebitne tuje investitorje.

Oblikovati je treba prožen sistem pravnih pravil (zakonski, podzakonski akti, smernice in priporočila regulatorjev) s poudarkom na pravni varnosti vseh deležnikov in pravni predvidljivosti. Strategija blockchain mora postati osrednji koncept inovativne digitalne Slovenije, zato nujno potrebuje specializirano ministrstvo za digitalizacijo. Prav zdajšnja razdrobljenost digitalizacije na vsa ministrstva očitno ne prinaša želenih rezultatov, le astronomske stroške. Zato je nujna je proaktivnost vlade pri sprejemanju regulacije, brez čakanja na regulacijo EU, saj bo le tako Slovenija prevzela vlogo vodilne države v EU.

Slovenija mora izkoristiti potencial in postati nosilka digitalne preobrazbe v Evropski uniji ste zapisali v resoluciji. Vaša poslanska skupina je zato vložila resolucijo o digitalni preobrazbi Sloveniji v državni zbor. Pričakujete torej podporo resoluciji?

Po naravi sem večni optimist in verjamem, da po 30 letih obstajajo politiki, ki razumejo prostor in čas, v katerem živimo, in ne bodo prezrli neverjetne priložnosti, ki jo ponujamo Sloveniji in njenim državljanom. Edina »ideologija« te resolucije je povezana z razvojem Slovenije v moderno, debirokratizirano državo, kjer tehnologija izsušuje številna področja tranzicijskega močvirja, povezanega v sistemsko korupcijo globoke države, in odpravlja številne monopole.

Vladi priporočate, da med prioritete predsedovanja Svetu EU v letu 2021 vključi tudi digitalizacijo. Menite, da vam bo znala prisluhniti saj je v zadnjih letih postalo že stalna praksa, da vladajoča levica, ki je pogosto brez pravih, inovativnih idej, zavrača še tako dobre predloge SDS? O tem ste govorili tudi s predsednikom republike …

Tudi predsednik republike Borut Pahor se zaveda, da se v slovenski politični in gospodarski sferi krepi zavedanje o pomenu aktivnega sooblikovanja procesa digitalizacije kot prebojnega momenta za Slovenijo, ter hkrati prepoznava nujnost razvoja ustreznega in varnega okolja za inovacije in podjetništvo. Prav tako razume, da bo prihodnost pripadla ambicioznim in inovativnim družbam in da je tudi velik del migracij posledica industrijske revolucije. Zato nam je na tej poti ponudil pomoč. Prav tako se bo odzval povabilu DZ, ko bomo obravnavali resolucijo.

Prepričan sem, da Slovenija mora izkoristiti potencial in postati nosilka digitalne preobrazbe v Evropski uniji. Življenjska priložnost, ki jo mora videti tudi vlada RS za afirmacijo tega položaja, bo predsedovanje Svetu EU leta 2021. Končni produkt oziroma uspeh te preobrazbe mora postati skupni cilj slovenske politike, ki je povezan s prebojem med najbolj razvite države EU, kjer so njeni izdelki z odtisom Made in Slovenia pojem kvalitete, predvsem pa zagotovilo naše rasti in blaginje. Pred 30 leti smo podpisovali Majniško deklaracijo, ki namje omogočila proces izgradnje države in omogočila vstop v EU, danes predstavlja ta resolucija njeno najboljše nadaljevanje pri krepitvi gospodarskega preboja in superiornosti slovenskega znanja, ki mora postati novi cilj slovenstva. Samo ta cilj predstavlja najboljšo socialno politiko, odpravlja revščino in predstavlja najboljšo pokojninsko reformo na dolgi rok. V nas pa krepi državljane, ki bomo znova ponosni na Slovenijo.

BIOGRAFIJA

Franc Breznik je poslanec SDS, sicer pa tudi veteran vojne zaSlovenijo,podjetnikin inovator. Po izobrazbi je diplomirani inženir elektronike in diplomirani ekonomist, podiplomsko pa študira na Evropski pravni fakulteti. Sodi v prvo generacijo Slovenske vojske, saj je vojaški rok služil v Pekrah in tam doživel tudi prvi konflikt z JLA. Med vojno za Slovenijo je bil v Kočevski Reki in bil v spopadu tudi poškodovan. Je nosilec več vojaških odlikovanj. Po koncu vojne je nekaj časa poklicno deloval v Avstriji, in sicer na področju razvoja hotelskih kartičnih sistemov. Bil je med pionirji razvoja in uvajanja brezstičnih kartičnih sistemov, ki delujejo po principu induktivne zanke. Delal je za podjetja Munin, Hugin-Sweda, Multicard in Siemens. Po vrnitvi v Slovenijo leta 1997 se je zaposlil v Slovenski vojski, kjer je deloval pri projektu prenove tankov T-55S in logistične oskrbe. Leta 2010 se je zaposlil v Steklarni Rogaška Slatina, kjer je prevzel prodajo za področje Švice in Nemčije. V politiko je stopil leta 2011, ko je zmagal na državnozborskih volitvah v okraju Lenart. Za poslanca je bil znova izvoljen na volitvah leta 2014 in 2018.

Foto: Polona Avanzo/Demokracija