Franc Breznik: »Z odhodom zadnjega vojaka poražene JLA smo Slovenci na smetišče zgodovine poslali tudi simbol rdeče zvezde.«

Na današnji dan mineva 22 let, odkar je Slovenijo zapustil zadnji vojak jugoslovanske armade. Odhod zadnjega vojaka je nesporno eno izmed ključnih dogajanj v procesu slovenske osamosvojitve. Ob obletnici odhoda zadnjih vojakov jugoslovanske vojske v noči iz 25. na 26 oktober 1991, se spominjamo zvoka siren, ki so teritorialcem, rezervistom, policistom in vsem Slovencem sporočile, da je Slovenija končno svobodna država. Odhod zadnjega vojaka pa lahko razumemo tudi kot simbolni odhod vseh armad, ki so bile na slovenskem ozemlju, skupaj z vso njihovo ikonografijo.

Dobre tri mesece pred tem so se v  nedeljo, 7. julija 1991 na Brionih sestali predstavniki Slovenije, SFRJ in Evropske skupnosti. Sprejeta je bila t.i. Brionska deklaracija, s katero je bil uveden trimesečni moratorij za slovensko osamosvajanje. V času moratorija sta slovenska vojska in policija ohranili popolno suverenost na slovenskem ozemlju, zato je Predsedstvo SFRJ 18. julija 1991 sprejelo odločitev, da se mora JLA po končanem moratoriju z orožjem in opremo umakniti iz Slovenije. Zadnji vojaki so Slovenijo zapustili s koprskega pristanišča v noči s 25. na 26. oktober 1991.

Statistika spopadov je 44 mrtvih in 146 ranjenih pripadnikov JLA ter 19 mrtvih in 182 ranjenih na slovenski strani, nimamo pa podatka, koliko slovenskih vojakov je bilo ubitih še ob poizkusu bega iz JLA.  Ubitih je bilo še 12 tujih državljanov ter ujetih 4.693 pripadnikov JLA in 252 zveznih policistov. V vojnih dneh je bilo 72 večjih in manjših spopadov. Uničenih, poškodovanih ali zajetih je bilo 31 tankov, 22 oklepnih transporterjev in 6 helikopterjev JLA.

Zmaga v vojni za Slovenijo je bila popolna tudi v spoštovanju mednarodnega vojaškega in humanitarnega prava s strani slovenskih oboroženih sil. Slovensko samostojnost sta z orožjem ubranili slovenska vojska in policija ter omogočili uspešno politično in mednarodno diplomatsko dejavnost za dokončanje vojne. Odločilni sta bili slovenska strategija in taktika. V primerjavi s poznejšim dogajanjem na Hrvaškem in v Bosni je bil v Sloveniji napadalec ogrožen povsod, kar mu je onemogočalo koncentracijo sil tam, kjer bi hotel imeti pobudo. Z blokadami so slovenske oborožene sile onemogočile enotam JLA manevriranje, odločno pa napadale tam, kjer so imele taktično prednost. Tako je bilo samo vprašanje časa, kdaj bi bila JLA v Sloveniji popolnoma poražena in vse njene enote uničene ali zajete.

Tako kot  je  partizanska vojska med vojno in prve dneve po drugi svetovni  vojni spremenila svoj značaj in postala vojska pod poveljstvom KPJ je JLA kot naslednica Titove partizanske armade, po umiku iz Slovenije nadaljevala svojo nalogo, kot  stroj za ubijanje v korist ene same nacionalistične skupine v vojnah, ki so se dogajale v ostalih jugoslovanskih republikah.

Za veliko enotnost  in posledično uspeh Slovenskih oboroženih sil je značilno, da so nastale iz Manevrske strukture narodne zaščite in kot take so nastajale na novih temeljih, kot  tudi na novi etični platformi, ki jo imenujemo Vrednote slovenske osamosvojitve, skrajšano VSO.

Ta etos je prepoznan, s temeljnimi ustavnimi vrednotami, kot so človekovo dostojanstvo, svoboda, demokracija in vladavina prava ter povezan s simboli samostojne Slovenije: državni grb na nacionalni zastavi in državna himna – Prešernova Zdravljica.

Z odhodom zadnjega vojaka poražene JLA smo Slovenci na smetišče zgodovine poslali tudi simbol rdeče zvezde, kot simbol razdvajanja slovenskega naroda in kot simbol utopičnih idej nedemokratičnih režimov. 

Franc Breznik,
poslanec SDS