Ministrica za zunanje zadeve Tanja Fajon je odgovorna za zlorabo diplomatsko konzularnih predstavništev Republike Slovenije za selektivno zbiranje podpisov podpore volivk in volivcev, s čimer je bila ustvarjena neenakost pred zakonom, ter kršitev 17. člena Zakona o zunanjih zadevah, ker se z namero o odpoklicu ni predhodno seznanilo predsednika Republike Slovenije.
Na današnji izredni seji Državnega zbora poslanci obravnavajo interpelacijo zoper ministrico za zunanje zadeve Tanjo Fajon, ki smo jo pripravili v Poslanski skupini SDS.
Vsebino interpelacije je predstavil poslanec Franc Breznik, celoten magnetogram, ki ni avtoriziran, objavljamo v nadaljevanju.
FRANC BREZNIK: Spoštovana predsednica, spoštovana ministrica za zunanje zadeve, spoštovani kolegi in kolegice, spoštovani ostali ministri, državni sekretarji. Dovolite mi, da na začetku teh trideset minut, ko imam, dodam dodatno obrazložitev o interpelaciji o delu in odgovornosti ministrice za zunanje zadeve gospe Tanje Fajon. Vsem gostom tukaj v veliki dvorani državnega zbora pa želim predvsem povedati, o čem se bomo danes pogovarjali. Pogovarjali se bomo o svobodi, kaj je to resnična svoboda, kaj je svoboda duha, pogovarjali se bomo o ustavni demokraciji, kdo jo kreira, pogovarjali se bomo, kdo kreira zunanjo politiko, pogovarjali se bomo o Zakonu o tajnih podatkih, kdo ima dostop tudi brez dovoljenja do tajnih podatkih, pogovarjali se bomo o bistvu naše demokracije, pogovarjali se bomo o volilnem procesu, ki je osnovni input slovenske demokracije, in tudi vseh ostalih demokracij v tistem, ko se lahko seznanite z vsemi podatki vseh, ki delujejo v tem volilnem procesu v tistem obdobju ali pa v času, in s podatki se lahko pravilno odločite v volilnih opravilih in določite po vsej verjetnosti res izbranca ljudstva vsega tega, kar si ljudje želijo in kar premore Slovenija.
Govorimo o meritokraciji v demokraciji, ne govorimo o osebni meritokraciji, ampak o meritokraciji v ne samo približkov demokracije, ampak tiste demokracije, ki smo si jo zaželeli z ustavno temeljno listino o rojstvu te naše države, tudi zakaj je profesor Jambrek, eden izmed avtorjev ustave, posebej poudaril, da moramo govoriti, da ima Slovenija ustavno demokracijo in ne kakršnokoli demokracijo. Ravno to je bistvo tudi današnje interpelacije in bistvo vseh tistih mladih, ki se boste kdaj koli odločili, da boste kandidirali za kakšno funkcijo v tej državi. To je bistvo današnje interpelacije.
In v tej interpelaciji, v številnih argumentih boste lahko morda zaznali, kako krhka je naša demokracija, kako je lahko ugrabljena s strani tranzicijske levice ves čas delovanja slovenske države, zakaj Slovenija v bistvu ne more postati Švica, zakaj smo še vedno na stran poti in zakaj tisti, ki so zmagovalci slovenske izkrivljene tranzicije, ki so ukradli družbeno, nekdanje družbeno premoženje in so svoje politične privilegije konvertirali v državno nasledstvo, torej tudi v dedno nasledstvo, zakaj taki lahko danes postanejo celo v tej državi predsedniki države. To je temelj in to je osnova za te volitve in meče tudi slabo luč na vse preostale volitve. Izvedeli boste morda tudi, ali pa si boste lahko predstavljali, zakaj dr. Jože Pučnik, oče te slovenske države, ni mogel nikoli postati predsednik. Vse to boste lahko izvedeli z današnjo interpelacijo.
Po vseh podatkih, po vseh izjavah seveda trenutne koalicije zelo vehementno govorijo, da so zmagovalci, da s to interpelacijo ne bomo dosegli ničesar, da imajo veliko večino v tem Državnem zboru. Imeli so jo večkrat pod več strankami, pod več imeni, priimki, pod več raznimi skupinami, gibanji in vse ostalo, vedno so propadli, vedno so razočarali volivce, vedno so Slovenijo videli samo v svoji denarnici. Danes pa govorimo o tej interpelaciji tisti, ki smo Slovenijo branili s svojimi življenji leta 1991, ki smo jo imeli v svojem srcu in ne v svojih denarnicah. Tudi to je bistvo te interpelacije in tudi o tej odgovornosti do volivcev, do slovenske demokracije in do prebojnega momenta, v katerem je deloval tudi naš veleposlanik v Združenih državah Amerike. Gre za kariernega diplomata gospoda Toneta Kajzerja. Tudi ta je bil eden izmed ljudi, ki so zaradi drugačnega razmišljanja, zaradi tega, ker je opozarjal na napake, na stranpoti, bil zaradi tega sankcioniran. To je oblika svobode, ki se prodaja pod nesvobodo v Republiki Sloveniji.
Torej, naj povem v 1. točki bistvo interpelacije. Odgovornost zaradi zlorabe predvsem v prvi fazi diplomatsko-konzularnih predstavništev Republike Slovenije, predvsem zaradi selektivnega zbiranja podpisov podpore volivk in volivcev, za podporo kandidatki, za volitve predsednika republike, s čimer je bila ustvarjena neenakost pred zakonom, ter kršitve 17. člena Zakona o zunanjih zadevah, kjer se z namero odpoklicu ni predhodno seznanilo predsednika Republike Slovenije, kar je imelo za posledico izgubljeno zaupanje v institucije pravne države in zaradi dejanj pri izvrševanju politične funkcije, ki so imele za posledico izgubljeno zaupanje v funkcijo ministrice na področju zunanjih zadev. Na podlagi 118. člena Ustave Republike Slovenije ter 253. člena Poslovnika državnega zbora, podpisane poslanci in poslanke predlagam, da Državni zbor Republike Slovenije danes po končani razpravi o interpelaciji o delu in odgovornosti ministrice za zunanje zadeve sprejme torej naslednji sklep. Obrazložitev tega sklepa se glasi: Odgovornost zaradi zlorabe diplomatskih konzularnih predstavništev Republike Slovenije, predvsem zaradi selektivnega zbiranja podpisov podpore volivk in volivcev za podporo kandidatki za volitve predsednika Republike Slovenije, s čimer je ustvarjena neenakost pred zakonom ter kršitve torej 17. člena Zakona o zunanjih zadevah, ki se z namero odpoklicu ni predhodno seznanilo predsednika Republike Slovenije, kar ima za posledico izgubljeno zaupanje v institucije pravne države in zaradi dejanj pri izvrševanju politične funkcije, ki imajo za posledico izgubljeno zaupanje v funkcijo ministrice na področju zunanjih zadev. Ministrica za zunanje zadeve gospa Tanja Fajon je ob imenovanju pred Državnim zborom Republike Slovenije 1. junija 2022, kot cela vrsta ministrov, prisegala, da bo spoštovala ustavni red, in da bo ravnala po svoji vesti, in da bo z vsemi svojimi močmi torej delovala v blaginjo Slovenije.
Sedaj pa naj še obrazložim kar nekaj dejstev, ki so narekovali vložitev te interpelacije. Torej, začelo se je z Ministrstvom za notranje zadeve, Direktoratom za upravne enote in zadeve, ki je 30. avgusta 2022 poslalo dopis z naslovom zadeve Posredovanje naslova za prejemanje obrazcev podpore dr. Nataši Pirc Musar državnemu zboru, vsem upravnim enotam v Republiki Sloveniji, Ministrstvu za zunanje zadeve, konzularnemu sektorju, Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve in enake možnosti, Ministrstvu za pravosodje, za zdravje, za izobraževanje, zahtevkom torej volilnega štaba dr. Nataši Pirc Musar, ki je eno kandidatko, ki je zbirala podpise, obrazce podpore svoji kandidaturi postavilo v privilegiran položaj. To predstavlja po mnenju podpisnikov predmetne interpelacije kršitev načela enakosti pred zakonom ter zlorabo volilnih opravil. Bistveno je, da bi moralo po spoštovanju načela enakosti pred zakonom in zaradi varovanja enakosti na področju volilne pravice, ministrstvo posredovati naslovnikom dopisa ministrstva naslove vseh kandidatov istočasno ob začetku zbiranja podpisov podpor, ali pa bi se moralo takšnega dejanja torej vzdržati. Po mnenju podpisnikov predmetne interpelacije ni v nobenem primeru dopustno s strani ministrstva kar posredovati vloge volilnega štaba samo za eno kandidatko uradnim institucijam, saj gre za očitno favoriziranje te kandidatke. Izgovarjanje na željo volilnega štaba navedene kandidatke je povsem brezpredmetno. Pošiljanje naslova za pošiljanje obrazcev zgolj enega kandidata posebej, ostale kandidate dejansko postavlja v neenakopraven položaj, kar je zakonsko sporno in ker gre za uresničevanje ustavne volilne pravice, tudi očitno ustavno sporno.
Na to je v odprtem pismu predsedniku Republike Slovenije gospodu Borutu Pahorju opozoril tudi dolgoletni minister, veleposlanik Republike Slovenije, nenazadnje tudi profesor prava in mednarodnih odnosov, dr. Dimitrij Rupel, da notranje, nato pa še zunanje ministrstvo sta ravnali v nasprotju z ustavo in zakoni Republike Slovenije v četrtem odstavku za vse, ki študirate pravo, 153. člena slovenske ustave, lahko preberemo. Posamezni akti in dejanja državnih organov morajo temeljiti na zakonu ali na zakonitem predpisu. Pristojno ministrstvo je dolžno skrbeti za ustavnost in zakonitost volilnih postopkov in v teh postopkih spoštovati načelo enakosti in varovati enakost na področju volilne pravice. Menimo, da je šlo pri tem za očitno in nesporno zlorabo javnih funkcij v politične namene. Po javni objavi zgolj navedenega dopisa ministrstva, pristojnega za notranje zadeve, so v začetku septembra sledili številni očitki. Da ministrstvo za volilni štab dr. Nataši Pirc Musar in z njo dela nedopustno kampanjo, jo postavlja v privilegiran položaj.
Naj povem, prvo se je s kritiko najavila dr. Nina Krajnik, ki je zbirala podpise svoji kandidaturi, skupaj, torej s soavtorjem ustave dr. Petrom Jambrekom, sta na novinarski konferenci poudarila, da gre za protiustavno in nezakonito izrabo državnih institucij zgolj v prid dr. Nataši Pirc Musar. Temu stališču dr. Petra Jambreka je sledil tudi dr. Rajko Pirnat, profesor dr. Rajko Pirnat z datumom 2. septembra 2022. Med drugim so se o kritiki diskriminatornosti oglasili tudi v stranki Resnica in zahtevali, da se v upravnih enotah in nekaterih zavodih objavi naslovi za oddajo podpore tudi za njihovo kandidatko. Odzval se je tudi Ivo Vajgl, torej, nekdanji zunanji minister, ki je prav tako v tem času še zbiral podpise volivcev za predsedniško kandidaturo. Omenil je, da gre za nenavadno početje v predvolilni kampanji, v kateri bi morali imeti vsi kandidati zagotovljene enake možnosti in bi morali biti enako obveščeni. Po njegovi oceni je bil namen pobude volilnega štaba dr. Nataše Pirc Musar, da bi imela v postopku prednost pred drugimi kandidati, kar je moralno sporno početje: »Kot nekdanji dolgoletni diplomat in zunanji minister se ne spomnim, da bi zahteva o objavi naslova kandidata kadarkoli prišla na diplomatsko predstavništvo.« Govorimo o ministru za zunanje zadeve, dolgoletnemu diplomatu, ki je bil vedno delegiran na te funkcije s strani tranzicijske levice. V volilnem štabu dr. Vladimirja Prebiliča so za medije N1 povedali, da jih je poslan dopis ministrstva za notranje zadeve negativno presenetil. Od ministrstva bi pričakovali, da v luči transparentnosti enake obravnave naroči vsem upravnim enotam, pristojnim ministrstvom, da vse kandidate obravnavajo enako in torej objavijo naslove vseh. Takšna neenaka obravnava ene kandidatke pa se nam zdi nenavadna so dejali v njegovem štabu. Lahko bi rekli popolnoma, lahko bi rekli večina kandidatov, ki je vsaj na začetku začela zbirati podpise, torej, in tekmovala v tekmi. Edini kandidat, ki se ni odzval, ki je v tem času, lahko bi rekel v treh dneh zbral podpise, je bil dr. Anže Logar.
Glede na navedeno in izzive torej vseh kandidatov, bi upravičeno pričakovali, da bi vsi prejemniki zgoraj navedenega dopisa Ministrstva za notranje zadeve z dne 30. avgusta 2022 pozvali k enaki obravnavi in od ministrstva zahtevali pojasnilo oziroma informacijo o vseh kandidatih, ki so se priglasili k zbiranju podpisov podpori k predsedniški kandidaturi. Le tako bi onemogočili preglednost ter enako obravnavo vseh, ki so se odločili torej za kandidaturo s podporo volivk in volivcev ter za zbiranje podpisov podpore.
Iz vsebine pojasnila na spletni strani Ministrstva za notranje zadeve dne 1. septembra 2022 in informacije objavljene v twittu dne 1. 9. 2022 je razvidno, da naj zahteva omenjene kandidatke dr. Nataše Pirc Musar, kam naj pošljejo podpisane obrazce, ne bi bila edina in da naj bi ministrstvo dopise poslalo še za dve kandidatki. Pri tem pa poudarjamo, dobro poslušajte, da je bilo to pojasnilo podano po številnih opozorilih, torej v tistem času, ko smo Ministrstvo za notranje zadeve in Ministrstvo za zunanje zadeve dobili s prsti v marmeladi. Ko je ta zadeva prišla v javnost, ko so se na to odzvali, lahko bi rekel, vsi ali pa večinoma vseh kandidatov ali pa vseh, ki so želeli tekmovati v tej bitki za predsedniško kandidaturo, in da so vsi ti opozorili na nezakonito in ustavno sporno zlorabo javnih oziroma državnih institucij zgolj v prid eni kandidatki, ki je zbirala podpise podpore predsedniški kandidaturi in s tem na diskriminatornost. Zanimivo je, da pri tem pa ni javno objavljenega podatka, podobno kot pri Nataši Pirc Musar, za katero kandidatko torej naj bi šlo.
V teoriji, v terminologiji prava, v terminologiji ustavnega prava in volilnega prava govorimo torej o zdrsu, o kateri govorijo tuji strokovnjaki, gre za gre za zlorabo državnih institucij, državne infrastrukture v volilnih opravilih. Gre za eno največjih zlorab in ravno ta zloraba je v Združenih državah Amerike, od kod je bil odpoklican gospod karierni diplomat Kajzer. Ena najhujših zlorab, največkrat meče na tudi slabo luč ali pa celo, lahko bi rekel, sproži celo vrsto sodnih procesov, ko gre za vprašanje legitimnosti volitev. Torej, tu je ključ vsega tega, to je ključ teorije in ključ, ki se dogaja v mnogih, predvsem pri tistih, ki spremljajo volitve, ki so opazovalci volitev, predvsem v državah, lahko bi rekel, Bližnjega vzhoda, največkrat pa gre za afriške države, v takih pravilih.
Torej dodatno sukcesivno opozorilo na zgoraj navedeno sporno dejanje, torej naj bi z ministrstva posredovali še več navodil za zbiranje podpisov za posamezne kandidate. Seveda po vsem tem, ko je ta zadeva prišla v javnost, ko so se na to odzvali vsi, vsa pravna stroka in večina kandidatov, lahko bi rekel tudi tri četrtine tistih kandidatov, ki po nazorskem prepričanju predvsem prihajajo s strani tranzicijske levice, ne s strani, lahko bi rekel, Slovenske demokratske stranke, Nove Slovenije ali kakršnihkoli drugih kandidatov. Torej, po mnenju podpisnikov interpelacije in o delu odgovornosti ministrice za zunanje zadeve navedeno še dodatno utrjuje kršitev nepristranskosti do ostalih kandidatov, do ostalih kandidatov, ki so za to možnost niso vedeli, kar diskriminatornost ravnanja samo še utrjuje.
Iz medijev smo, ko smo opozorili na sporno ravnanje, izvedeli, da so pozivu sledili tudi na ministrstvu, kasneje seveda tudi za zunanje zadeve, ki je z elektronskim sporočilom, depešo, ki ni imela oznake, da gre za kakršnokoli diplomatsko komuniciranje, ni določala, kdo je lahko z njo seznanjen, zaprosilo vsa diplomatska konzularna predstavništva, naj na opaznem mestu objavijo naslov, na katerega lahko volivci pošiljajo dopise za kandidaturo dr. Nataše Pirc Musar za predsedniško kandidatko.
S tem je po mnenju podpisnikov predmetne interpelacije prišlo do zlorabe mreže diplomatsko konzularnih predstavništev Republike Slovenije zaradi selektivnega zbiranja podpisov podpore volivk in volivcev za podporo dr. Nataši Pirc Musar kot kandidatki za volitve predsednika Republike Slovenije, s čimer je ustvarjena ponovno neenakost pred zakonom, torej tudi preko zlorabe zunanjega ministrstva. Pri predmetni vsebini elektronskega sporočila, depeši Ministrstva za zunanje zadeve, ki je vezana bila seveda na primarni dopis Ministrstva za notranje zadeve dne 30. avgusta.
Pri zahtevku volilnega štaba dr. Nataše Pirc Musar gre za vsebino, ki je javna in nima narave, ne depeše in ne tajnosti, tudi sama narava njene vsebine ni takšna, da bi bila stopnjevana, niti da bi bila utemeljena njena stopnjevanost. Po mnenju podpisnikov predmetne interpelacije o delu in odgovornosti Ministrstva za zunanje zadeve, gospe Tanje Fajon, je šlo pri naročilu konzularnega sektorja MZZ za zlorabo depešnega sistema v korist ponovno ene kandidatke. Vsebina dopisa, ki je za eno kandidatko, ki je zbirala podpise, obrazce podpore v svoji kandidaturi postavila torej v privilegiran položaj, je bila že večkrat objavljena. Kot taka tudi sama narava sporočila ni bila takšna, da bi bilo utemeljeno stopnjevano stopnjo tajnosti. Še več, takšno sporočilo predstavlja informacijo javnega značaja. Zato gre z dopisom ministra za notranje zadeve dne 30. avgusta in posledično pri vpisovanju predmetnega elektronskega sporočila, za kršitev četrtega odstavka 153. člena Ustave Republike Slovenije, gre za kršitev ustave, ki ureja usklajenost pravnih aktov, posamezni akti, citiram četrti odstavek 153. člena: »Posamezni akti in dejanja državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil morajo temeljiti na zakonu ali na zakonitem predpisu.« Ministrstvo za notranje zadeve, ki je ta postopek začelo, tega predpisa ni imelo.
Edini izgovor je, ja, to smo že počeli v preteklosti. V katerih primerih so pa to počeli? Pri zbiranju podpisov za referendum. A je zbiranje podpisov za referendum enako torej predsedniški tekmi, kjer za volitve ad personam, kjer se odločamo na podlagi neke osebnosti, na podlagi vseh podatkov ali pa vseh informacij, ki jih imamo na neki osebnosti, kako bo kreirala našo usodo v prihodnosti. Torej to in takšen odgovor smo dobili tudi s strani, torej odgovor na interpelacijo tudi s strani Ministrstva za zunanje zadeve. Gre za argumentacijo, ki, kot pravimo, argumentacijo iz petnih žil, gre za argument, ki to ni, gre za argument, kjer argumentirate ali pa prilagajate hruške in jabolka v isto košaro, gre za nekaj, kar imajo študenti prava v prvem letniku pri predmetu pravo znanstva. Gre za nekaj, kar padeš za takšno interpretacijo prava, ko primerjaš nekaj, kar se ne da primerjati.
Podpisniki predmetne interpelacije menimo, da je pri tem, ko je Vlada Republike Slovenije v četrtek, 15. septembra, 2022 sprejela predlog o odpoklicu veleposlanika Združenih držav Amerike gospoda Toneta Kajzerja zaradi kršitve Zakona o zunanjih zadevah, domnevno zaradi zlorabe zaupnega depešnega sistema ministra za zunanje zadeve, šlo za nedopustno zlorabo državnih oziroma javnih institucij v politične namene in za kršitev Zakona o zunanjih zadevah, ker predsednik Republike Slovenije z namero vlade za sprejetje sklepa o njegovem odpoklicu ni bil predhodno seznanjen, kot to določa 17. člen Zakona o zunanjih zadevah. Ministrica za zunanje zadeve gospa Tanja Fajon je s tem, ko se ni posvetovala odpoklicu s predsednikom Republike Slovenije neposredno kršila Zakon o zunanjih zadevah.
Kasneje tekom današnje razprave teh 13 ur bomo pa šli pogledat Zakon o zunanjih zadevah, pogledali si bomo torej tudi Zakon o tajnih podatkih, kdo ima dostop do tajnih podatkov in predvsem tudi kdo lahko in kdo je lahko dobi informacije, zaupne informacij tudi kar se tiče kreiranja zunanje politike te države. Tudi to je pomembno, ker vidimo, da so ti pojmi v zadnjih letih v državnem zboru, tudi v diskusiji državnega zbora in tudi v zunanji diskusiji popolnoma šli na stran in popolnoma so po eni strani zlorabljeni ali pa tudi spregledani.
Naj povem, da je predsednik republike dne 20. septembra 2022 res podpisal ukaz o odpoklicu veleposlanika Republike Slovenije v Združenih državah Amerike in sledil predlogu Ministrstva za zunanje zadeve in Vlade Republike Slovenije. Ob tem je izrazil nezadovoljstvo, ker z namero Vlade Republike Slovenije za sprejetje sklepa o njegovem odpoklicu ni bil predhodno seznanjen, kot to določa 17. člen Zakona o zunanjih zadevah, zavzel se je, da bi bil postopek odpoklica veleposlanika enak postopku imenovanja. Tukaj pa gre, glejte, spoštovani kolegi in kolegice, lahko bi rekel za enkratno dejanje, še v življenju te države se ni nikoli zgodilo, kasneje bom navedel nekaj odpoklicev, nekaj primerov odpoklicev, zaradi česa so bili veleposlaniki odpoklicani, da bi predsednik države se vmešal in javno na mediju, na Twitter mediju to objavil in to predsednik države, ki je bil pred tem nadrejen v stranki gospe Tanje Fajon, ki je danes ministrica za zunanje zadeve. Predsednik države, ki želi po svoji karieri nadaljevati svojo politično delo v stranki, iz katere izhaja gospa Tanja Fajon. Ne gre za neko razklanost v okviru strank tranzicijske levice, ampak gre za isto stranko, iz katere izhaja predsednik države in v katero se predsednik države želi vrniti. In predsednik države se ni odzval enkrat, odzval se je dvakrat na Twitterju, kasneje pa še dopolnil, zakaj je podpisal ta odpoklic, na katerega je vezan, zaradi sramote te države, zaradi tega, ker bi se ta razklanost slovenske politike, predvsem zdaj razklanost znotraj tranzicijske levice, poznala tudi napram tretjim državam, predvsem pa napram najmočnejši in najbolj vplivni državi na svetu, to so Združene države Amerike. To je bistvo pisanja in to je enkratno dejanje predsednika države. Nikoli se to ni zgodilo z zgodovino te države, nikoli.
Sedaj bom navedel nekaj odpoklicev, zato, da se boste tisti, ki ste morda prvič tukaj v parlamentu ali pa ki ste gosti v tem parlamentu, lahko videli zaradi česa so bili veleposlaniki odpoklicani. V letu 2014 prva dva odpoklica sta torej v mandatu gospoda Boruta Pahorja. V letu 2014 je bil minister za zunanje zadeve Karl Erjavec in je le-ta torej odpoklical veleposlanika v Avstraliji gospoda Balažiča. O tem je prav tako govoril z Borutom Pahorjem, ki bo potrdil, da se z odločitvijo strinja. Kakšen je bil razlog za odpoklic? Veleposlanik namreč ni poročal o vseh stikih z Nikolasom Omanom, kar je pozneje potrdilo tudi dokazano fotografsko gradivo, celo veleposlaništvo ga je vabilo na nekatere dogodke. Pojasnil je, da še ni več objektivnih razlogov za opravljanje zaupnih nalog. Zaupal mu je in verjel, na to se je izkazalo, da ni govoril resnice, torej da je lagal, zavajal, zato ne uživa več mojega zaupanja. Zdaj, naj povem, da je gospod Oman bil tudi človek, ki je dejansko sedel , torej veleposlanik se je družil, to je tudi z obsojenim pedofilom, ki so ga takrat v tistem času iskali v več državah. Zdaj za odpoklic se odločil tudi zaradi številnih protestov slovenskih organizacij in izseljencev v Avstraliji, ki niso hotele več sodelovati torej z veleposlanikom, zaradi tega je bil recimo eden izmed veleposlanikov, če verjamemo temu, odpoklican. Balažič tudi ni bil karierni diplomat, torej bil je iz kvote političnih funkcij imenovan na mesto torej veleposlanika v Avstraliji.
Potem je sledilo letos veleposlanik, torej odpoklic veleposlanika v Ankari, gospoda Šelige, ki se je moral junija 2022 vrniti domov. Kot je potrdilo takratno zunanje ministrstvo, je vlada določila predloge za njegovo predčasno razrešitev dolžnosti izrednega in pooblaščenega veleposlanika v Turčiji in rezidentnih državah. Šeligu je bilo očitano slabo vodenje veleposlaništva, ponižujoč odnos do zaposlenih, nenamenska poraba denarja, izkoriščanje položaja za udejanjanje zasebnega interesa in tako naprej.
Kasneje, pred tem, še pred mandatom gospoda Boruta Pahorja je vlada sredi marca 2010 sprejela predlog odpoklica Boruta Mahniča z veleposlaniškega položaja v Egiptu. Mediji so poročali, da na veleposlaništvu v Egiptu nenehno prihaja do trenj med zaposlenimi, ki jih Mahnič ni mogel nekako umiriti, tako bi se naj tudi v tem času dve uslužbenki celo fizično obračunali med sabo. Ena od zaposlenih, ki ni bila neposredno vpletena v papir, pa je pristojnim organom v Ljubljani sporočila, da je njeno življenje celo ogroženo. Potem je celo zamolčal eno izmed svojih prometnih nesreč in tako naprej.
Torej, spoštovani kolegice in kolegi, lahko nadaljujemo še z ostalimi odpoklici. Po moje ena izmed zanimivih odpoklicev je bila tudi prometna nesreča veleposlanice v Sarajevu, po moje najbolj nenavadna pa je odpoklic veleposlanika Tita Turnška, ki je po hitrem rodu z veleposlaniškega mesta moral oditi zaradi tega, ker je njegova žena zaradi ljubosumnosti vdrla na kitajsko veleposlaništvo. Kot moški si lahko predstavljam, ampak vseeno, poglejte, tukaj gre za kreiranje zunanje politike, tukaj gre za nek vtis slovenske države, tukaj gre v pomembnih državah za veleposlanike, ki napram tem državam, v katerem Slovenija izkazuje svoj interes in katere ima konzularno predstavništvo, da ravnajo v skladu z etičnim kodeksom, ki ga veleposlaniki morajo poznati. Tekom današnjega nadaljevanja pa boste videli, zaradi kakšnih izgovorov je bil z mesta veleposlanika torej odpoklican gospod Tone Kajzer. Toliko o zgodovini odpoklicev.
Sedaj bi opozoril tudi, da so zaskrbljujoča številna vprašanja, ki odpirajo politično motivirano dimenzijo in zlorabo ministrstva v politične namene, predvsem ali je bil izveden postopek preiskava suma oziroma ugotavljanja odgovornosti kršitev, morebitne zlorabe z dokumenti ministrstva, ki jih uporablja v komunikaciji med uslužbenci po mreži, ki obsega okoli šestdeset diplomatsko-konzularnih predstavništev, kakšni so dokazni standardi, dokazni postopek z dokazano oceno v celoti, okoliščine in tako naprej. Očitno se je želelo z odpoklicem veleposlanika pohiteti. Velja torej za odličnega kariernega diplomata z bogatimi izkušnjami. Slovenija bo morala Združene države Amerike tudi dobiti agreement. Kako naj bo s tem tudi upoštevan veljavni 17.a člen Zakona o zunanjih zadevah? Neposredno je bil kršen 17. člen Zakona o zunanjih zadevah, ker predsednik republike ni podpisal izjave o seznanitvi niti niso o tem potekala ustrezna posvetovanja kot to določa torej 17. člen Zakona o zunanjih zadevah. Obenem je šlo pri odločitvi za odpoklic veleposlanika gospoda Toneta Kajzerja za nesorazmeren ukrep, saj kršitev predpisa ni imela neposrednega škodljivega vpliva za slovenske zunanjepolitične interese kot sem jih navedel pred tem v kronologiji v zgodovini vseh veleposlanikov, ki so bili odpoklicani.
Pri vseh teh je bila rdeča nit vseh teh odpoklicev, da je šlo za neposreden škodljiv vpliv na slovenske zunanje politične interese in s tem se je strinjal predsednik države. Zunanji minister, predsednik vlade in kdo še kreira zunanjo politiko, poslanci državnega zbora, predvsem pa poslanci, ki sodelujejo v Odboru za zunanjo politiko, niti enkrat, noben se ne spomnim, da bi kakršen dal kakršenkoli ugovor ali kakršnokoli obširno razpravo na to temo, da se s tem ne strinja. Država načeloma lahko šefa lastne diplomatsko-konzularne misije ali katerega drugega člana osebne misije kadarkoli odpokliče.
Spoštovani, odpoklic ne sme biti arbitraren ali v nasprotju s kriteriji in proceduro kot je določeno v zakonih države pošiljateljice, vendar šef misije in osebe v tujini izvaja zunanjo politiko države in lastno državo predstavlja, zato mora biti odpoklic, premestitev v notranjo službo državi, v ministrstva, nekako drugo diplomatsko mesto najbolj merodajen interes države. To je tudi teorija, o katerem govori profesor dr. Ernest Petrič, po vsej verjetnosti eden najbolj znanih, najbolj svetovnih slovenskih diplomatov. Diplomatov z največjimi izkušnjami, nenazadnje tudi profesor mednarodnega prava, nenazadnje tudi mentor ali pa avtor, mentor diplomske naloge našega predsednika države.
Torej, spoštovani kolegice in kolegi, da nekako zaključim. V današnjem dnevu torej se bomo pogovarjali o slovenski demokraciji. Odgovornost ministra za zunanje zadeve glede torej na navedena dejstva, subjektivna in objektivna v skladu s 114. členom Ustave Republike Slovenije, vsaka ministrica in vsak minister torej odgovoren za delo svojega ministrstva, subjektivna odgovornost se nanaša na pristojnosti in naloge, ki jih izvršuje kot ministrica in je odvisna torej od njene konkretne odločitve, da nekaj stori ali pa to dolžno ravnanje opusti. Na osnovi torej vseh predstavljenih dejstev vlagatelji interpelacije menimo, da je pri ministrici za zunanje zadeve gospe Tanji Fajon podana odgovornost zaradi zlorabe diplomatsko konzularnih predstavništev Republike Slovenije za selektivno zbiranje podpisov podpore volivk in volivcev, s čimer je ustvarjanje neenakost pred zakonom ter kršitev 17. člena Zakona o zunanjih zadevah, ker se z namero odpoklicu ni predhodno seznanilo predsednika Republike Slovenije, kar ima za posledico izgubljeno zaupanje v institucije pravne države in zaradi dejanj pri izvrševanju politične funkcije, ki imajo za posledico izgubljeno zaupanje v funkcijo ministrice na tem področju. Izhajajoč iz zgodnjih razlogov in dejstev vlagatelji interpelacije predlagamo Državnemu zboru Republike Slovenije, da po opravljeni razpravi torej izreče nezaupnico gospe Tanji Fajon in jo s tem razreši s funkcije ministrice za zunanje zadeve. Najlepša hvala.
Foto: Matija Sušnik, DZ
