Franc Breznik: Slovenija je na poraznem 24. mestu po črpanju kohezijskih sredstev EU

Evropska unija je Sloveniji v programskem obdobju 2021–2027 namenila približno 3,26 milijarde evrov kohezijskih sredstev. Slovenija trenutno izkorišča le manjši del razpoložljivega denarja, kar 88 odstotkov sredstev ostaja neporabljenih. To državo uvršča na 24. mesto med članicami EU.

Poslanec Franc Breznik je na ministra za kohezijo in regionalni razvoj, dr. Aleksandra Jevška naslovil pisno poslansko vprašanje v zvezi s črpanjem evropskih kohezijskih sredstev.

Celotno poslansko vprašanje objavljamo v nadaljevanju.

Evropska unija je Sloveniji v programskem obdobju 2021–2027 namenila približno 3,26 milijarde evrov kohezijskih sredstev za pospeševanje trajnostnega gospodarskega razvoja, krepitev konkurenčnosti in zmanjševanje razvojnih razlik med regijami. V praksi pa je slika vse prej kot spodbudna, saj Slovenija trenutno izkorišča le manjši del razpoložljivega denarja, kar pomeni, da kar 88 odstotkov sredstev ostaja neporabljenih. To državo uvršča na 24. mesto med članicami EU. Med sosednjimi državami je slabša le Avstrija, ki pa je v povsem drugačnem položaju, saj je neto plačnica v proračun Evropske unije, medtem ko je Finska v istem obdobju že počrpala 27 odstotkov sredstev.

Posebej zaskrbljujoče je dejstvo, da aktualni vladi ne uspe zaključevati niti projektov, ki so bili v prejšnjem mandatu že pripravljeni in zastavljeni za izvedbo. Namesto kontinuitete in pospeška se soočamo z zastoji, zapletenimi postopki in pomanjkanjem operativne učinkovitosti. Takšno stanje ima neposredne posledice za občine, gospodarstvo in prebivalce, ki ostajajo brez infrastrukturnih izboljšav, razvojnih investicij in novih delovnih mest.

Kljub temu vlada v javnosti vztrajno zanika resnost problema. V svojih sporočilih za javnost še naprej trdi, da črpanje poteka v skladu z načrti, čeprav primerjalni podatki znotraj EU to jasno postavljajo pod vprašaj. Ko je predsednik vlade dr. Robert Golob soočen z vprašanji glede neučinkovitega črpanja, se pogosto zateče k splošnim ocenam o doseganju ciljev in k obljubam, da bo stanje v prihodnje boljše.

Aprila lani je ob odgovoru na ustno poslansko vprašanje zatrjeval, da se bo v drugi polovici leta stanje bistveno izboljšalo. Poudarjal je, da se projekti izvajajo učinkoviteje, kot se jih predstavlja v javnosti, ter se skliceval na preteklo programsko obdobje, ki naj bi bilo ob zaključku počrpano v celoti. Ob tem je vztrajal, da je ključnega pomena zgolj končno stanje ob izteku obdobja in da je trenutna skrb zaradi nizkega črpanja odveč. Vendar takšne izjave ne morejo prikriti dejstva, da čas teče, sredstva ostajajo neizkoriščena, razvojne priložnosti pa se izgubljajo, obljube brez jasnih ukrepov in merljivih rezultatov pa vse bolj delujejo kot politične floskule.

V zvezi s tem vas sprašujem:  

1. Kako utemeljujete uvrstitev Slovenije na 24. mesto po črpanju kohezijskih sredstev, če naj bi izvajanje potekalo skladno z načrti?
2. Zakaj aktualna vlada ni sposobna zaključiti projektov, ki so bili že pripravljeni in zagnani v prejšnjem mandatu?
3. Kako pojasnjujete razkorak med izjavami o uspešnem črpanju kohezijskih sredstev in dejanskimi podatki, ki Slovenijo uvrščajo med najslabše države članice EU?
4. 4.Kakšne dolgoročne razvojne in gospodarske posledice bo imela za Slovenijo izguba časa pri črpanju kohezijskih sredstev v primerjavi z uspešnejšimi državami članicami?