Franc Breznik o grobih kršitvah Stanovanjskega zakona
ponedeljek, 19. 10. 2015Ali namerava ministrstvo za okolje in prostor predlagati spremembe zakona, s katerimi bi zaščitili sredstva rezervnih skladov stanovalcev v večstanovanjskih stavbah? Spoštovana ministrica!
V občini Lenart v Slovenskih goricah je v letu 2014 prišlo do akutnega problema za veliko večino občanov omenjene občine, ko so izvedeli, da je upravitelj vrste večstanovanjskih stavb v občini družba Servostan d. o. o. prenehala s plačili dobaviteljev (elektrike, toplotne oskrbe, vode …) in je zato s strani dobaviteljev grozil odklop vrste večstanovanjskih stavb. Izkazalo se je tudi, da na računih rezervnega sklada večstanovanjskih stavb ni denarja.Družba Servostan d. o. o. je namreč poleg upravljanja večstanovanjskih stavb opravljala tudi dejavnost trgovine, denar pa naj bi prelivala iz sredstev stanovalcev v dejavnost trgovine in za poplačilo kreditov za lastne poslovne namene.V oktobru 2014 je družba Servostan d. o. o. vložila predlog za izvedbo poenostavljenega postopka prisilne poravnave. V poročilu o finančnem položaju in poslovanju dolžnika, ki ga je predložil dolžnik, je bil naveden seznam izločitvenih upnikov. Tam je zapisano, da je družba s strani stanovalcev skupno prejela dobrih 730 tisoč evrov denarja, ki pa ga je porabila za druge namene. Prav tako pa so stanovalci plačali skoraj 300 tisoč rvrov za dobavitelje, ki jih ni. Glede na finančne težave omenjene družbe in dejstvo, da denarja stanovalcev ni več (več kot 440 tisoč evrov rezervnega sklada), je očitno, da ga je družba porabila za svoje poslovne namene.Družba Servostan d. o. o. je postopek poenostavljene prisilne poravnave sicer uspešno končala, vendar pa denarja izločitvenim upnikom – stanovalcem ni plačala. Glede na to, da 44. člen Stanovanjskega zakona določa, da je sredstva rezervnega sklada mogoče uporabiti samo za poravnavo stroškov vzdrževanja, ki so predvideni v sprejetem načrtu vzdrževanja, kakor tudi za dela, vezana na učinkovitejšo rabo energije, za plačilo izboljšav, nujnih vzdrževalnih del, za odplačevanje v te namene najetih posojil in za zalaganje stroškov izterjave plačil v rezervni sklad, vas sprašujem:
1. Kakšne ukrepe zoper družbo Servostan d. o. o. je izvedlo Ministrstvo za okolje in prostor glede na očitne kršitve Stanovanjskega zakona?
2. Ali nameravate predlagati kakršnekoli spremembe zakona, da bi zaščitili sredstva stanovalcev tudi pred nepooblaščenim in nezakonitim razpolaganjem samega upravnika na način, da jih resnično ne bi mogel uporabiti za noben drug namen, kot za tistega, ki je določen v zakonu?
V občini Lenart v Slovenskih goricah je v letu 2014 prišlo do akutnega problema za veliko večino občanov omenjene občine, ko so izvedeli, da je upravitelj vrste večstanovanjskih stavb v občini družba Servostan d. o. o. prenehala s plačili dobaviteljev (elektrike, toplotne oskrbe, vode …) in je zato s strani dobaviteljev grozil odklop vrste večstanovanjskih stavb. Izkazalo se je tudi, da na računih rezervnega sklada večstanovanjskih stavb ni denarja.Družba Servostan d. o. o. je namreč poleg upravljanja večstanovanjskih stavb opravljala tudi dejavnost trgovine, denar pa naj bi prelivala iz sredstev stanovalcev v dejavnost trgovine in za poplačilo kreditov za lastne poslovne namene.V oktobru 2014 je družba Servostan d. o. o. vložila predlog za izvedbo poenostavljenega postopka prisilne poravnave. V poročilu o finančnem položaju in poslovanju dolžnika, ki ga je predložil dolžnik, je bil naveden seznam izločitvenih upnikov. Tam je zapisano, da je družba s strani stanovalcev skupno prejela dobrih 730 tisoč evrov denarja, ki pa ga je porabila za druge namene. Prav tako pa so stanovalci plačali skoraj 300 tisoč rvrov za dobavitelje, ki jih ni. Glede na finančne težave omenjene družbe in dejstvo, da denarja stanovalcev ni več (več kot 440 tisoč evrov rezervnega sklada), je očitno, da ga je družba porabila za svoje poslovne namene.Družba Servostan d. o. o. je postopek poenostavljene prisilne poravnave sicer uspešno končala, vendar pa denarja izločitvenim upnikom – stanovalcem ni plačala. Glede na to, da 44. člen Stanovanjskega zakona določa, da je sredstva rezervnega sklada mogoče uporabiti samo za poravnavo stroškov vzdrževanja, ki so predvideni v sprejetem načrtu vzdrževanja, kakor tudi za dela, vezana na učinkovitejšo rabo energije, za plačilo izboljšav, nujnih vzdrževalnih del, za odplačevanje v te namene najetih posojil in za zalaganje stroškov izterjave plačil v rezervni sklad, vas sprašujem:
1. Kakšne ukrepe zoper družbo Servostan d. o. o. je izvedlo Ministrstvo za okolje in prostor glede na očitne kršitve Stanovanjskega zakona?
2. Ali nameravate predlagati kakršnekoli spremembe zakona, da bi zaščitili sredstva stanovalcev tudi pred nepooblaščenim in nezakonitim razpolaganjem samega upravnika na način, da jih resnično ne bi mogel uporabiti za noben drug namen, kot za tistega, ki je določen v zakonu?