Franc Breznik: "Kršenje človekovih pravic v slovenskem pravosodju je sistemska napaka."
četrtek, 20. 11. 2014Mag. Branko Grims je v razpravi poudaril, da je pravosodje, ki ne sodi skladno z evropskimi standardi in evropskimi vrednotami za Slovenijo temeljni razvojni problem. »To ni kakšna ugotovitev SDS, na to nas opozarja Svet Evrope v soglasju z Evropsko komisijo,« je poudaril poslanec in dodal, da obe omenjeni instituciji opozarjata, da na področju pravosodja ni bilo narejenega dovolj, da je še vedno temeljni razvojni problem za Slovenijo to, da ima pravosodni sistem, ki je drag, ki je neučinkovit in ki ne sodi skladno z evropskimi standardi in evropskimi vrednotami. Poslanec je opozoril, da smo evropski rekorderji v škodo države Slovenije zaradi neznosno dolgih sodnih postopkov in seveda plačilo odškodnin in da so v posameznih primerih bile ugotovljene tudi zelo grobe kršitve človekovih pravic. Poslanec SDS mag. Grims je izpostavil še, da imamo pravosodni sistem, ki je najdražji v Evropi, plačamo ga približno 2-krat več na prebivalca, kot je evropsko povprečje, veliko huje pa je, da plačamo vse tiste zgodbe, ki se končajo na Evropskem sodišču za človekove pravice. »Kdo mislite da plača vse odškodnine – država Slovenija, davkoplačevalci,« je dejal mag. Grims. Spomnil je tudi na to, da slovenska ustava jamči, da ima vsakdo pravico do sojenja, ki ga mora opraviti nevtralno, neodvisno, pošteno sodišče, skladno s človekovimi pravicami.
Poslanec SDS mag. Grims je spregovoril tudi o tem, da v Sloveniji obstaja pravnomočna sodba, po kateri nekomu, ki je bil član Udbe, torej tajne policije totalitarnega režima, v demokraciji ne smemo reči, da je udbaš, je to kaznivo. »Človek je bil kaznovan, ker je to naredil, pa je na sodišču dokazal, in tisti je celo priznal, da je bil oficir Udbe, plačan. Ampak sodba je bila pa v škodo temu, ki je tistemu rekel “udbaš”. Ker da – pazite! – bi bila lahko prizadeta njegova nežna udbaška dušica, če mu v demokraciji rečeš, da je bil udbaš, torej, da je delal tisto, kar je v resnici delal, ker v demokraciji ima to slabšalni prizvok. Ali je to sojenje skladno z evropskimi vrednotami?« Ob tem je še dodal, da »obstajajo tudi nasprotne sodbe, konkretno v obeh primerih za člane SDS, je treba prenesti vse, tudi če te zmerjajo z nacisti, pa ti svinjajo družino, pa te zmerjajo z morilcem in ne vem kaj, zaradi tega, ker če si pa v SDS, moraš pa prenesti vse, po sodbi istih sodišč in za vse enak kriterij.«
Mag. Grims je še poudaril, da Slovenija potrebuje sodstvo, ki bo uživalo dejansko stopnjo zaupanja, ne samo domače, ampak tudi tuje javnosti.
Poslanka SDS Anja Bah Žibert je v svoji razpravi dejala, da se moramo o stanju v sodstvu in pravosodju, kot celoti še kako pogovarjati. Poudarila je, da, ko se pogovarjamo o pravosodju, govorimo tudi o življenju in pravicah naših državljank in državljanov. Opozorila je tudi na to, kako sodi slovensko sodstvo: »nekomu rubijo hišo za celih 150 evrov, na drugi strani pa se tisti, ki so povzročali luknjo v bančnem sistemu sprehajajo po ulicah in nalagajo svoj denar v bančne oaze.«
V nadaljevanju je poslanka SDS Anja Bah Žibert dejala, da bo osebno še velikokrat govorila o stanju v slovenskem pravosodju, in sicer tako dolgo, »dokler bo na mestu predsednika Vrhovnega sodišča človek, ki je kršil človekove pravice, človek, ki je bil navdušen nad napadom nad našo državo Slovenijo in je govoril o tepihovanju Slovenije.«
Poslanka SDS Eva Irgl je spregovorila o tem, da je nujna reforma pravosodja, kajti veliko ljudi je takih, ki imajo težave in probleme s sodstvom. »Zakaj je potrebna reforma pravosodja? Takrat, ko je bil čas za to žal nismo opravili lustracije zlasti v pravosodnem sistemu in zato imamo danes seveda velike težave. Jaz ne pristajam na revanšizem, na maščevanje, itd., pristajam pa na to, da je v demokratični družbi potrebno vzpostaviti demokratične postulate in prvo kar mora biti demokratično in delovati v skladu z Ustavo in zakoni je seveda pravosodna veja oblasti.«
»Nam se danes dogaja naslednje, na najvišjih položajih tako vrhovnih sodnikov kot samega predsednika vrhovnega sodišča so nastavljeni ljudje, ki so v prejšnjem sistemu grobo kršili človekove pravice. Naj ponazorim to z enim primerom. Gospa vrhovna sodnica, Vesna Žalik, ki je recimo sodila v primeru Patria, se pravi, proti ljudem, ki so se borili proti prejšnjemu režimu, proti grobemu kršenju človekovih pravic, ampak v prejšnjem sistem je ta ista sodnica recimo obsodila nekoga po zelo glasnem 133. členu Kazenskega zakonika tako imenovanem verbalnem deliktu zgolj zato, ker je javno kritiziral partijsko oblast;« je dejala poslanka.
Poslanka je v nadaljevanju spomnila tudi na izjavo Adema Demacija, političnega zapornika, predlaganega tudi za Nobelovo nagrado za mir, ki je v enem izmed intervjujev dejal, da “če so sodniki v prejšnjem sistemu grobo kršili človekove pravice, v demokratičnem sistemu pač ne morejo delovati na tako visokih položajih v pravosodju.”
Poslanka Eva Irgl je v svoji nadaljnji razpravi izpostavila tudi odgovornost sodnikov, pri čemer je dejala, da »če bi bila odgovornost sodnikov, ko storijo kršitve, ko kršijo človekove pravice v postopkih, sankcionirana, potem bi vsak sodnik trikrat premislil, kaj počne v postopkih, in bi bilo kršitev bistveno manj.«
Poslanec SDS Franc Breznik je izpostavil, da se koalicijski poslanci postavljajo v bran nečesa slabega, nečesa, kar ne deluje dobro. V nadaljevanju je spregovoril tudi o Bordojski deklaraciji, ki v prvem členu določa, da je v interesu družbe, da vladavina prava zagotovljena s pravičnim, nepristranskim in učinkovitim sodnim sistemom. »36. člen te deklaracije govori, delovanje in obnašanje državnih tožilcev in sodnikov ne sme zbujati dvoma v njihovo objektivnost in nepristranskost. 41. člen, državni tožilci se morajo vzdržati javnih komentarjev in izjav v medijih,« je dejal Breznik.
Spregovoril je tudi o tem, da je Slovenija glede števila obsodb na prebivalca zaradi kršitev človekovih pravic pred Evropskim sodiščem za človekove pravice v Strasbourgu na tretjem mestu. Le Turčija in Rusija sta med 47 državami članicami Sveta Evrope slabši. Slovenijo je doletelo več kot 277 obsodb, v medijih se še vedno propagandno omenjata le dve obsodbi. »Kar nekajkrat je bila Slovenija obsojena tudi zaradi kršitve prepovedi mučenja, kar je najbolj sramotna obsodba, ki lahko državo doleti,« je dejal Breznik. Izpostavil je tudi, da je po številu neizpolnjenih sodb sodišča Slovenija daleč najslabša od vseh držav članic Sveta Evrope. Slovenija ni izpolnila preko 240 sodb tega sodišča, za kar je bila obsojena. »V razsodbi Lukenda je zelo pomembna pravna argumentacija, ki jo je sodišče podalo. Je celo zapisalo, da vsakdo, ki gre v Sloveniji iskati pravico na sodišče tvega, da mu bodo kršene človekove pravice, torej je sodišče reklo, da ne gre za posamezne primere, ampak je kršenje pravic v sodnih postopkih zaradi trajanja sojenja, sistemska napaka. Totalna sistemska napaka. Med 47 članicami organizacije Sveta Evrope je torej Slovenija najslabša pri sodnem varovanju zagotovljenih temeljnih človekovih pravic,« je dejal Breznik.
Poslanec SDS Žan Mahnič pa je v svoji razpravi opozoril, da je od leta 2007 v kazenskem zakoniku člen, ki pravi, da je sodnik lahko obsojen za kaznivo dejanje krivega sojenja. »Očitno je to samo mrtva črka na papirju in ne strinjam se s tem, da so sodniki tisti, ki so najbolj nadzirani in pod drobnogledom. Jaz mislim, da smo to poslanci, ker če je mandat tak kot mora biti, gremo vsake štiri leta na volitve in se tam stehtamo in nam tam dajo, ljudje, ki nas stalno spremljamo, oceno kako so bili z našim delom zadovoljni,« je dejal Mahnič.
V nadaljevanju se je poslanec vprašal, kaj je slovensko pravosodje do sedaj naredilo v 23 letih. »Slovensko pravosodje ni bilo sposobno obsoditi niti enega bivšega direktorja ali agenta Udbe. Slovensko pravosodje v 23 letih ni bilo sposobno izločiti iz svojih vrst tistih, ki so v prejšnjem režimu eklatantno kršili človekove pravice. Slovensko pravosodje v 23 letih ni bilo sposobno obsoditi niti enega, ki je leta 1991 izdal Slovenijo s tem, da je pomagal razoroževati slovensko teritorialno obrambo. Slovensko pravosodje v 23 letih ni bilo sposobno obsoditi niti enega, ki je leta 1991 napadel na novo rojeno državo. In slovensko pravosodje v 23 letih ni bilo sposobno obsoditi niti enega krivca za več milijardno luknjo, ki je v slovenskih državnih bankah. Slovensko sodstvo v 23 letih ni bilo sposobno razlastiti nekdanje JLA za Sloveniji sovražno vojsko in njene žrtve nikoli niso razglasili za žrtve. Nekdanje častnike jugoslovanske armade sta bila oproščena, osamosvojitelje zapiramo. Sodstvo je 11 let zapora izteklemu hrvaškemu državljanu, ki je z atentatom gradil Borutu Pahorju in prav je tako. Hkrati je primer grožnje s smrtjo Janezu Janši, ki ga je napovedal policist zastaral sodnik pa je bil za svoje delo celo nagrajen. Stotine občanov Rogatca je leta 1988 zbijalo po tisoč nekdanjih nemških mark za kabelsko televizijo. Šlo je za čisti primer goljufije, na sodiščih je primer zastaral. Tisoče delavcev v postopkih stečajev ostanejo brez enega samega centa, stečajni upravitelji pa so bogato nagrajeni. Sodniki celo spregledajo, da so jim odobrili akontacije in stečajni upravitelji v svoj žep pospravijo stotine tisoč evrov. Tak primer je bil Videm Krško. Janković verjame, da bo na sodiščih oproščen vse krivde za vse sume kaznivih dejanj samo zato, ker je bil vedno proti Janezu Janši. Povsem nemogoče, ampak to se bo zgodilo,« je bil jasen poslanec Mahnič.
Nadalje je še dejal, da je predsednik vrhovnega sodišča, Branko Masleša na sodniških dnevih v Podčetrtku napadel ustavnega sodnika Jana Zobca, ker je izdal ločeno mnenje o primeru Patria. »Predsednik Vrhovnega sodišča Branko Masleša je na slovenskih pravniških dnevnih v Podčetrtku napadal Janeza Janša in mu napovedal totalno vojno in potem tak sodnik ne samo, da je predsednik Vrhovnega sodišča, ampak celo odloča o tem primeru. S tem se krši svobodo političnega udejstvovanja, ko je tudi govoril proti Borutu Pahorju, ki ga ni mogel sprejeti,« je spomnil Mahnič.
Poslanec SDS je nadalje še dejal, da ne more razumeti, kako lahko nekateri, ki so eklatantno kršili človekove pravice danes opravljajo tako pomembne funkcije v državi.
Poslanec SDS mag. Anže Logar je opozoril na to, da si koalicija zatiska oči pred problemom na področju sodstva in da vlada nasprotuje različnim raziskavam, tudi mednarodnih uglednih institucij, ki poudarjajo slabo stanje v slovenskem sodstvu, z navedbami, da je metodologija slaba. »Koalicija z negiranjem razprave o tem, z željo po dušenju razprave o tem dosega samo to, da se o tem vedno bolj govori,« je dejal mag. Logar. Opozoril je, da so žrtev slabega pravosodnega sistema predvsem državljani.
Poslanec SDS Andrej Čuš je spomnil, da je evropska komisija že v lanskem letu opozorila, da je stanje v slovenskem pravosodju slabo, »v bistvu smo na samem repu članic EU in mislim, da nam to ne more biti v ponos.« »V končni fazi je po mojem mnenju pravosodje eden izmed ključnih segmentov, ki pripomore k odpravi krize. Tam, kjer je področje pravne države urejeno tam je poslovno okolje dobro. Tam se več ne srečujejo z gospodarsko krizo in ne krivijo nikogar drugega. Tisti, ki so jo zakuhali, tisti odgovarjajo, pri nas pa seveda se tisti samo smejejo in nas imajo za norce. Glede na to, da smo še ena redkih držav v EU, ki se soočamo z krizo pa to že samo po sebi pove dovolj, da seveda stanje v pravosodju ni na primerni ravni in prav je, da seveda tudi mi v državnem zboru o tem razpravljamo,« je bil prepričan poslanec Čuš.