Vodilo me je vse tisto, kar je vodilo številne Slovence in Slovenke skozi zgodovino – imeti svojo državo. V Pekrah smo prvič dali vedeti, da bomo rezultate plebiscita dejansko zavarovali tudi s svojimi življenji. Pri tem ne smemo pozabiti številnih prebivalcem Peker, Radvanja in Maribora, ki so se vojaškim oklepnikom uprli s svojimi telesi. Prav tako so svojo vlogo odlično izpeljali tudi številni novinarji, ki so poročali z mesta dogajanja.Bili ste pripadnik prve častne čete slovenske vojske. Kakšni občutki so vas prevevali na slovesnosti ob razglasitvi samostojnosti? Kako na to gledate danes?
Prvo častna četa je bila sestavljena iz 90 pripadnikov vojaških nabornikov iz takratnega 710. učnega centra Pekre in 510. učnega centra Ig pri Ljubljani. Poveljnik prve častne čete je bil brigadni general Tone Krkovič. Spominjam se, da smo pred začetkom doživeli majhno neprijetnost, ko smo ugotovili, da imamo predolgo zastavo. Na srečo je prišel mimo nekdanji smučarski as Boris Strel, ki nam je posodil svojo.
Sam spust stare slovenske zastave z rdečo zvezdo in dvig nove slovenske zastave z grbom je bilo dejanje, ki bi naj pomenilo prelom z nekdanjo totalitarno tvorbo, ki se je imenovala Jugoslavija. Na žalost pa to dejanje za nekaj naših rojakov, politikov, sodnikov, novinarjev in gospodarstvenikov ni pomenilo preloma, kot smo ga doživljali vojaki prve častne čete.Korzika v vašem življenjepisu ni počitniška destinacija, temveč prizorišče vseslovenske operacije za preiskovanje 35. največje letalske nesreče na svetu, ki ste jo sprožili prav vi. S kakšnim interesom ste vstopili v to raziskovanje in kaj ste dosegli? Kako daleč ste s knjižnim prvencem Ana?
Moje raziskovanje na območju Krokarjevega grebena nedaleč stran od Monte Sant Pietra je potekalo v letih 2006 in 2007. Svet tehnike in letalstva je moja strast od otroških dni, splet okoliščin, v katerih sem se seznanil s številnimi svojci in nekdanjimi piloti Adrie, pa je botroval temu, da sem se lotil raziskovanja nesreče, ki je vzbujala številne dvome in velikokrat neresnične trditve. O nesreči sem vsaj na začetku zbral številne dokumente, opravil sem veliko intervjujev s člani preiskovalne komisije iz leta 1981 tako doma kot v tujini. Po tem je potekalo samo delo na težko dostopnem terenu. Posnel sem na stotine fotografij, analiziral sem številne ostanke aviona, našel številne osebne predmete ponesrečencev in na žalost tudi posmrtne ostanke. Konec leta 2007 mi je bilo popolnoma jasno, da je bila sanacija v letu 1981 opravljena zelo površno. Kmalu sta do podobnega spoznanja prišla tudi novinarka Janja Kobal in kolega gorski vodnik Jurček Novak. Imeli smo srečo, da je bila takrat na oblasti vlada Janeza Janše, ki je po naših ugotovitvah, idejah in načrtih sprožila ponovno sanacijo te velike letalske nesreče. Sanacija je potekala v maju 2008, v času sanacije smo pospravili 27.000 kg avionskih ostankov, stotine osebnih predmetov in veliko število posmrtnih ostankov ponesrečencev. Te smo leta 2009 pokopali na ljubljanskih Žalah.
Knjiga nastaja počasi, zaradi številnih obveznosti, ki jih imam pri svojem delu, vzrok pa je tudi, da želim s knjigo odpraviti številne dvome in neresnice, ki še vedno krožijo okrog te velike tragedije.Po svoje logično nadaljevanje raziskovanja na Korziki so tudi vaša prizadevanja za odprtost arhivskega gradiva v Sloveniji. Volivci so zakon vlade Alenke Bratušek, ki arhive zapira, sicer prepričljivo zavrnili, a kvorum ni bil dosežen. Kaj so uspešno skrili?
V delu arhivskega gradiva lahko ugotovimo, kakšen je v bistvu DNK delovanja dela slovenske družbe. Na kakšen način je delovalo sodstvo, novinarji, gospodarstvo in člani takratne edine politične stranke? Velika večina po podobnih vzorcih in z istimi gospodarji deluje še danes! V takratni državi so izvajali številna dejanja, ki jih mednarodno pravo uvršča kot dejanje zločinov proti človečnosti in ki niso zastarljiva. Številni umori SDV gredo v smeri politocidov in kulturocidov. Njihovi naredbodajalci in izvajalci pa danes v Republiki Sloveniji delujejo v gospodarstvu, sodstvu, medijskih hišah ali pa imajo status privilegiranih upokojencev in ne nazadnje tudi status bivšega predsednika države.Tesno je s tem povezana tudi kriza vrednot v naši družbi. Če je mogoče človeka obsoditi brez dokazov, zgolj zato, da se ga odstrani kot političnega konkurenta, je pravzaprav dovoljeno vse in nič.
Obsodba Janeza Janše samo potrjuje moje navedbe in je vrh ledene gore. Še leta 1988 so politične nasprotnike tudi likvidirali, danes pa jih skušajo prek medijev in sodnega sistema osramotiti in na koncu prek montiranih političnih procesov odstraniti iz političnega življenja. Janez Janša je sinonim razgradnje teh monopolov in zato je plačal in še vedno plačuje veliko ceno. Arhiv Republike Slovenije je poln takih in podobnih sodb, ki so jo sproducirali sodniki in tožilci v primeru Patria. Vsi tisti, ki danes mirno protestirajo pred sodiščem, številni intelektualci, domoljubi, ki vsak na svoj način kritizirajo politično spisano sodbo proti njemu, razumejo čas, v katerem živimo. To je čas stagnacije slovenske države in slovenstva nasploh. Vračanje preživelih vzorcev vodenja, obveščanja javnosti, političnega delovanja, državnih simbolov pa kaže na hudo krizo vrednot in tudi krizo identitete Slovenstva!
Stare naveze so tudi tiste, ki preprečujejo gospodarski preboj naše države. Kje so rešitve? Katerih priložnosti ne smemo zamuditi?
Ko so člani takratnega Demosa postavljali državo, so si predstavniki komunističnih elit prisvajali družbeno premoženje, tajne službe, medije, del šolskega sistema, sindikate in sodstvo. V teh segmentih so postavili monopole, v katerih tržno gospodarstvo ne more v popolnosti delovati. Tehnika odprave teh monopolov je predpogoj, da bomo gospodarsko uspešni in da bomo postali pravna država.Če gremo nekoliko bolj osebno, ste velik ljubitelj živali. Kakšen vpliv na to je imel vaš oče – veterinar?
Velik del moje mladosti sem preživel z njim na terenu, spoznal sem številne probleme Slovenskih goric. Bil je velik intelektualec, naučil me je tudi stika z naravo in zakonov narave. V naravi tiste vrste, ki se najhitreje prilagajo okoliščinam, preživijo, vse ostale pa počasi izumirajo. V politiki in tudi družbi številni teh zakonov ne spoštujejo. Želijo nam vladati z preživetimi vzorci in ideologijami, učijo nas delovanja v črednem nagonu in podpirajo negativno kadrovsko selekcijo. Vse to so dejanja, zaradi katerih se Slovenci in Slovenke ne odzivamo na številne krizne pojave.Nekoliko manj znano je, da ste odličen imitator Elvisa. Zakaj prav njega?
Glasba je del tradicije naše rodbine. Moj dedek je bil učitelj violine, to je igral tudi moj oče. Elvis je bil ikona neke povojne generacije, združil je neverjeten vokal in vrhunski odrski nastop. Mnogokrat me njegova glasba ponovno napolni in mi da dodatno energijo za mojo vsakdanje delovanje.Nekaj časa ste delali in ustvarjali tudi v tujini?
Svojo poklicno pot sem začel že med študijem elektronike v podjetjih Munin, Hugin–Sweda, Siemens. Moja pot se je pričela v Avstriji, kjer sem deloval pri razvoju hotelskih kartičnih sistemov po metodi induktivne zanke. Pozneje sem se pri Siemensu ukvarjal tudi z izboljšavami na področju analogno-digitalnih pretvorb po metodi sukcesivnega aproksimiranja. Ker so pri Siemensu v sredini 90. pričeli z razvojem robotike, sem v tem času veliko deloval v Nemčiji in Švici. Spoznaval sem številna vrhunska podjetja in posameznike, ki so pomembno vplivali na razvoj najboljših nemških podjetij, člani družine Porsche, BMW, rodbine von Habsburg, von Rufin, von Bismarck. V teh podjetjih sem si poleg izkušnje, kako delujejo multinacionalne družbe, nabral tudi številne ideje gospodarskih modelov, ki bi jih rad implementiral tudi pri svojem političnem delovanju. Če se bodo« vremena Kranjcem izjasnila«, bomo s številnimi somišljeniki v SDS skupaj s predsednikom te modele poskušali implementirati v slovensko gospodarstvo. Slovenija potrebuje preboj, tega ne bo s preživetimi vzorci in idejami. Edina politična sila, ki lahko zagotovi ta preboj, se imenuje SDS.
