Franc Breznik: "Če hočeš spremeniti svet, začni pri sebi."
četrtek, 19. 1. 2012V nadaljevanju objavljamo pogovor s Francem Breznikom, novoizvoljenim poslancem SDS. Franc Breznik je diplomiral iz elektronike in ekonomije, ki trenutno končuje podiplomski Magistrski študij na Evropski pravni fakulteti, je bil nazadnje zaposlen pri Steklarni Rogaška. Osnovno šolo je obiskoval v Lenartu v Slovenskih goricah. Kot vojak je doživel Pekrski upor proti JLA, kasneje pa je aktivno sodeloval v vojni za Slovenijo, bil je tudi pripadnik prve častne čete SV. Širši slovenski javnosti je postal znan predvsem po svojem samostojnem raziskovanju letalske nesreče na Korziki, ki se je zgodila leta 1981, med katerim je na Korziki odkril večje število posmrtnih ostankov in osebnih predmetov ponesrečenih potnikov in članov posadke. Skupaj z novinarko Jano Kobal in gorskim vodnikom Juretom Novakom je leta 2008 sprožil vseslovensko operacijo na Korziki, katero je podprla takratna Janševa vlada. Uživa v naravi in športu, veliko bere in piše. Po svojemu očetu pa je podedoval tudi smisel za ubrano petje in igranje kitare.
Kot vojak ste doživeli Pekrski upor proti JLA, kasneje pa ste aktivno sodelovali v vojni za Slovenijo. Lahko delite z nami vaše osamosvojitvene izkušnje?
V zgodovini slovenskega naroda je osamosvojitev in nastanek lastne države enkratno in neponovljivo dejanje. Leto 1991 je zaznamovalo slovenski narod kot pomembna prelomnica v njegovi dolgoletni zgodovini! Pekrski upor je pomenil prvo točko, da s plebiscitarno odločitvijo mislimo resno in da smo jo pripravljeni obraniti tudi z življenji. Na srečo in modrost vodstva takratne Demosove vlade smo iz te vojne odšli kot zmagovalci. Kot sem večkrat ponovil: v to vojno smo odšli brez zaveznikov, nismo izgubili koščka slovenske zemlje in po vojni se nismo maščevali napadalcem in vodstvu bivšega totalitarnega režima, ki je dobro leto pred tem v maju 1990 pomagalo s prefinjenimi potezami odvzeti velik del orožja. Spomini so še vedno sveži in nikakor ne morem verjeti, da je minilo že 20 let.Kako vi, z vašimi izkušnjami, gledate na zgodbe o orožarskih aferah, ki so v slovenskem prostoru nekako prisotne že 20 let?
Za demokratične države velja institut domneve nedolžnosti, ki zavaruje posameznika, v kolikor ni polnopravno obsojen. Ta institut se je v moderni slovenski družbi zelo dobro uveljavil pri gospodu Mitji Ribičiču, s katerim so organi pregona pred sodišče pripeljali številne sorodnike žrtev povojnih pobojev, ki pa žal gospodu Mitji Ribičiču niso uspeli dokazati domnevno krivdo za povojne zločine in so bili obsojeni zaradi klevetanja. Zanimivo pa je, da se ta institut ne uporablja za številne resnične heroje naše osamosvojitve, katerim nikoli ni bila dokazana krivda za domnevno orožarsko afero. Zame osebno je to konstrukt, s katerim se skuša zmanjšati pomen slovenske osamosvojitvene vojne nasploh. Žalostno je, da tega načela ne uporabljajo niti institucije kot je državna TV in številni posamezniki, ki veljajo za intelektualno slovensko elito.
Širši slovenski javnosti ste postal znani predvsem po svojem samostojnem raziskovanju letalske nesreče na Korziki, ki se je zgodila leta 1981. Kako to, da ste se odločili za raziskovanje te tragične nesreče in kaj vas je vodilo, da ste leta 2008 sprožili vseslovensko operacijo na Korziki?
Raziskava največje slovenske letalske nesreče vseh časov in 35. največje nesreče v zgodovini letalskih poletov je potekala v več fazah. Prva faza je pomenila zbiranje arhivskih dokumentov doma in v tujini, v drugi fazi so potekali številni intervjuji in pogovori s posamezniki, ki so kakorkoli sodelovali pri preiskavi leta 1981. Tretja faza je vsebovala terensko delo na področju terena nesreče na Korziki v letu 2006 in 2007. Konec leta 2007 sem slovenski javnosti predstavil poglobljene izsledke nesreče, podkrepljene s številnimi fotografijami in osebnimi predmeti ponesrečenih potnikov ter deli posmrtnih ostankov ponesrečenih potnikov. Skupaj z novinarko Jano Kobal in gorskim vodnikom Juretom Novakom smo opravili glavnino vseh dejavnosti in v letu 2008 v neverjetni akciji opravili ponovno sanacijo letalske nesreče na Korziki, v kateri so bili najdeni številni posmrtni ostanki in osebni predmeti ponesrečenih potnikov. Prav tako smo na vrhu gore postavili spominsko obeležje in tja odpeljali številne sorodnike ponesrečenih potnikov. Zame je ta projekt pomenil vrh moje poklicne poti in verjamem, da mi bo usoda namenila, vse to nadgraditi v novih projektih, s katerimi bomo številnim ljudem v Sloveniji omogočili človeka dostojno življenje.Katere bodo vaše prednostne naloge pri delu?
Moje prednostne naloge bodo posvečene reševanju regionalne problematike in uveljavljanju enakomernega razvoja vseh regij. Kot poslanec si bom prizadeval za debirokratizacijo na številnih področjih.Kaj je po vašem mnenju pri delu poslanca najbolj pomembno?
Pomembno je zavedanje, da je tvoja naloga, da na najboljši možen način iščeš rešitve za vsakdanje probleme državljanov. Pri tem mora biti poslanec v nenehnem stiku z ljudmi ter prepoznavati njihove težave.
Prihajate iz Lenarta v Slovenskih goricah. V preteklem mandatu so poslanski kolegi iz območja Lenarta pogosto malo v šali, malo pa morda tudi zares omenjali avtonomno pokrajino Štajersko. Kakšno je vaše mnenje o regionalizaciji Slovenije?
Za številne občine v Sloveniji je regionalizacija nujno potrebna. Za racionalnejše funkcioniranje države je potrebno opredeliti prostor, ki naj določa območje pokrajine. Samoumevno je, da je potrebno območja pokrajin določiti in oblikovati z ustreznimi predpisi ter jim na ta način zagotoviti njihovo identiteto. Ker je izenačevanje življenjskih pogojev pomemben nacionalni cilj, je neizpodbitno tudi oblikovanje enotnih državnih kriterijev.Kakšna je vaša ocena glede situacije v gospodarstvu, predvsem pri malih in srednje velikih podjetjih? Kaj menite, da so ovire, s katerimi se soočajo in kaj bi morala narediti zakonodajna veja oblasti, da bi se položaj malih in srednjih podjetij izboljšal?
Težave, s katerimi se spopadajo mala podjetja, obsegajo iskanje finančnih virov, ubadanje z administrativnimi zahtevami in dostop do trgov v tujini (v EU in drugje). V najkrajšem času moramo nadaljevati z zmanjšanjem birokratskih postopkov, in sicer z vzpostavitvijo centrov “vse na enem mestu”, kjer bodo mala podjetja lahko zaprosila za evropska, državna in lokalna nepovratna sredstva ter s poenostavitvijo računovodskih in drugih pravnih zahtev. Potrebna je tudi pomoč malim podjetjem pri iskanju novih trgov v tujini s povečanjem podpore in sklenitvijo sporazumov o prosti trgovini. Mi smo vse to in še več zapisali v program ob predčasnih volitvah. Prepričan sem, da je ključ uspeha v uresničitvi tega programa.Kaj je, poleg predčasnih volitev, po vašem mnenju še posebej zaznamovalo politično leto 2011?
V preteklem letu so nedvomno največ sprememb doživele države Severne Afrike in Bližnjega vzhoda, kjer so množični protesti in ljudske vstaje poskrbeli za arabsko pomlad. V Evropi se je nadaljevala dolžniška kriza, pri nas pa prikaz totalne nezmožnosti Pahorjeve vlade, zaradi katere smo zamudili številne priložnosti.Slišali smo, da veliko pišete. Pišete zase ali se obeta tudi kak knjižni prvenec?
Pripravljam gradivo za prvenec »ANA«, ki govori na kakšen način in v kakšnih okoliščinah se je zgodila največja letalska nesreča na Korziki. Prav tako pa občasno napišem kakšen prispevek za dnevnik Večer, v katerih opozarjam na številne deviacije moderne slovenske družbe.Pravite, da ste po svojemu očetu podedoval tudi smisel za ubrano petje in igranje kitare. Bili ste tudi član znane glasbene skupine. Kakšni so vaši spomini na to obdobje?
Glasba zame pomeni navdih in način življenja. Verjamem ljudski modrosti, ki pravi, da “tisti, ki poje, zlo ne misli.” Glasba me je pripeljala do številnih ljudi in velikokrat lahko skozi njo poveš veliko več o sebi in o svojih čustvih. Zelo me žalosti, ko številni vrhunski slovenski glasbeniki životarijo, ob tem pa na pomembnih prireditvah pri nas nastopajo številni tujci. Tudi na tem področju smo Slovenci specifični.Kaj je vaš moto?
Če hočeš spremeniti svet, začni pri sebi.
Kot vojak ste doživeli Pekrski upor proti JLA, kasneje pa ste aktivno sodelovali v vojni za Slovenijo. Lahko delite z nami vaše osamosvojitvene izkušnje?
V zgodovini slovenskega naroda je osamosvojitev in nastanek lastne države enkratno in neponovljivo dejanje. Leto 1991 je zaznamovalo slovenski narod kot pomembna prelomnica v njegovi dolgoletni zgodovini! Pekrski upor je pomenil prvo točko, da s plebiscitarno odločitvijo mislimo resno in da smo jo pripravljeni obraniti tudi z življenji. Na srečo in modrost vodstva takratne Demosove vlade smo iz te vojne odšli kot zmagovalci. Kot sem večkrat ponovil: v to vojno smo odšli brez zaveznikov, nismo izgubili koščka slovenske zemlje in po vojni se nismo maščevali napadalcem in vodstvu bivšega totalitarnega režima, ki je dobro leto pred tem v maju 1990 pomagalo s prefinjenimi potezami odvzeti velik del orožja. Spomini so še vedno sveži in nikakor ne morem verjeti, da je minilo že 20 let.Kako vi, z vašimi izkušnjami, gledate na zgodbe o orožarskih aferah, ki so v slovenskem prostoru nekako prisotne že 20 let?
Za demokratične države velja institut domneve nedolžnosti, ki zavaruje posameznika, v kolikor ni polnopravno obsojen. Ta institut se je v moderni slovenski družbi zelo dobro uveljavil pri gospodu Mitji Ribičiču, s katerim so organi pregona pred sodišče pripeljali številne sorodnike žrtev povojnih pobojev, ki pa žal gospodu Mitji Ribičiču niso uspeli dokazati domnevno krivdo za povojne zločine in so bili obsojeni zaradi klevetanja. Zanimivo pa je, da se ta institut ne uporablja za številne resnične heroje naše osamosvojitve, katerim nikoli ni bila dokazana krivda za domnevno orožarsko afero. Zame osebno je to konstrukt, s katerim se skuša zmanjšati pomen slovenske osamosvojitvene vojne nasploh. Žalostno je, da tega načela ne uporabljajo niti institucije kot je državna TV in številni posamezniki, ki veljajo za intelektualno slovensko elito.
Širši slovenski javnosti ste postal znani predvsem po svojem samostojnem raziskovanju letalske nesreče na Korziki, ki se je zgodila leta 1981. Kako to, da ste se odločili za raziskovanje te tragične nesreče in kaj vas je vodilo, da ste leta 2008 sprožili vseslovensko operacijo na Korziki?
Raziskava največje slovenske letalske nesreče vseh časov in 35. največje nesreče v zgodovini letalskih poletov je potekala v več fazah. Prva faza je pomenila zbiranje arhivskih dokumentov doma in v tujini, v drugi fazi so potekali številni intervjuji in pogovori s posamezniki, ki so kakorkoli sodelovali pri preiskavi leta 1981. Tretja faza je vsebovala terensko delo na področju terena nesreče na Korziki v letu 2006 in 2007. Konec leta 2007 sem slovenski javnosti predstavil poglobljene izsledke nesreče, podkrepljene s številnimi fotografijami in osebnimi predmeti ponesrečenih potnikov ter deli posmrtnih ostankov ponesrečenih potnikov. Skupaj z novinarko Jano Kobal in gorskim vodnikom Juretom Novakom smo opravili glavnino vseh dejavnosti in v letu 2008 v neverjetni akciji opravili ponovno sanacijo letalske nesreče na Korziki, v kateri so bili najdeni številni posmrtni ostanki in osebni predmeti ponesrečenih potnikov. Prav tako smo na vrhu gore postavili spominsko obeležje in tja odpeljali številne sorodnike ponesrečenih potnikov. Zame je ta projekt pomenil vrh moje poklicne poti in verjamem, da mi bo usoda namenila, vse to nadgraditi v novih projektih, s katerimi bomo številnim ljudem v Sloveniji omogočili človeka dostojno življenje.Katere bodo vaše prednostne naloge pri delu?
Moje prednostne naloge bodo posvečene reševanju regionalne problematike in uveljavljanju enakomernega razvoja vseh regij. Kot poslanec si bom prizadeval za debirokratizacijo na številnih področjih.Kaj je po vašem mnenju pri delu poslanca najbolj pomembno?
Pomembno je zavedanje, da je tvoja naloga, da na najboljši možen način iščeš rešitve za vsakdanje probleme državljanov. Pri tem mora biti poslanec v nenehnem stiku z ljudmi ter prepoznavati njihove težave.
Prihajate iz Lenarta v Slovenskih goricah. V preteklem mandatu so poslanski kolegi iz območja Lenarta pogosto malo v šali, malo pa morda tudi zares omenjali avtonomno pokrajino Štajersko. Kakšno je vaše mnenje o regionalizaciji Slovenije?
Za številne občine v Sloveniji je regionalizacija nujno potrebna. Za racionalnejše funkcioniranje države je potrebno opredeliti prostor, ki naj določa območje pokrajine. Samoumevno je, da je potrebno območja pokrajin določiti in oblikovati z ustreznimi predpisi ter jim na ta način zagotoviti njihovo identiteto. Ker je izenačevanje življenjskih pogojev pomemben nacionalni cilj, je neizpodbitno tudi oblikovanje enotnih državnih kriterijev.Kakšna je vaša ocena glede situacije v gospodarstvu, predvsem pri malih in srednje velikih podjetjih? Kaj menite, da so ovire, s katerimi se soočajo in kaj bi morala narediti zakonodajna veja oblasti, da bi se položaj malih in srednjih podjetij izboljšal?
Težave, s katerimi se spopadajo mala podjetja, obsegajo iskanje finančnih virov, ubadanje z administrativnimi zahtevami in dostop do trgov v tujini (v EU in drugje). V najkrajšem času moramo nadaljevati z zmanjšanjem birokratskih postopkov, in sicer z vzpostavitvijo centrov “vse na enem mestu”, kjer bodo mala podjetja lahko zaprosila za evropska, državna in lokalna nepovratna sredstva ter s poenostavitvijo računovodskih in drugih pravnih zahtev. Potrebna je tudi pomoč malim podjetjem pri iskanju novih trgov v tujini s povečanjem podpore in sklenitvijo sporazumov o prosti trgovini. Mi smo vse to in še več zapisali v program ob predčasnih volitvah. Prepričan sem, da je ključ uspeha v uresničitvi tega programa.Kaj je, poleg predčasnih volitev, po vašem mnenju še posebej zaznamovalo politično leto 2011?
V preteklem letu so nedvomno največ sprememb doživele države Severne Afrike in Bližnjega vzhoda, kjer so množični protesti in ljudske vstaje poskrbeli za arabsko pomlad. V Evropi se je nadaljevala dolžniška kriza, pri nas pa prikaz totalne nezmožnosti Pahorjeve vlade, zaradi katere smo zamudili številne priložnosti.Slišali smo, da veliko pišete. Pišete zase ali se obeta tudi kak knjižni prvenec?
Pripravljam gradivo za prvenec »ANA«, ki govori na kakšen način in v kakšnih okoliščinah se je zgodila največja letalska nesreča na Korziki. Prav tako pa občasno napišem kakšen prispevek za dnevnik Večer, v katerih opozarjam na številne deviacije moderne slovenske družbe.Pravite, da ste po svojemu očetu podedoval tudi smisel za ubrano petje in igranje kitare. Bili ste tudi član znane glasbene skupine. Kakšni so vaši spomini na to obdobje?
Glasba zame pomeni navdih in način življenja. Verjamem ljudski modrosti, ki pravi, da “tisti, ki poje, zlo ne misli.” Glasba me je pripeljala do številnih ljudi in velikokrat lahko skozi njo poveš veliko več o sebi in o svojih čustvih. Zelo me žalosti, ko številni vrhunski slovenski glasbeniki životarijo, ob tem pa na pomembnih prireditvah pri nas nastopajo številni tujci. Tudi na tem področju smo Slovenci specifični.Kaj je vaš moto?
Če hočeš spremeniti svet, začni pri sebi.