Forum za kmetijstvo in podeželje je izvolil novo vodstvo in sprejel resolucijo »Brez kmetijstva in podeželja ni prihodnosti«

Novi predsednik Foruma za kmetijstvo in podeželje je postal Radovan Štor. Delegatke in delegati so se v Preboldu zbrali na 11. kongresu Foruma za kmetijstvo in podeželje. Za novega predsednika je bil izvoljen Radovan Štor. Ob svoji izvolitvi je izpostavil predvsem problem nepremičninskega davka, lovstva, gozdarstva itd. Izrazil je veselje, da je bilo v izvršilni odbor izvoljenih veliko strokovnjakov, kar obeta, da bo forum deloval uspešno na različnih področjih.

Izvoljen je bil tudi nov izvršilni odbor v sestavi:
Koren Peter, Golavšek Marjan, Zupančič Jožef, Vinčec Jožef, Bevc Mirko, Stojan Žiga, Klemenčič Alojzij, Možina Franc, Škrinar Hugo, mag. Bizjak Suzana, Ilc Anton, Penko Ivan.

Za člane nadzorne komisije FKP so bili izvoljeni:
Šurlan Lilijana, Kompara Marina, Fuerst Anton.

Delegatke in delegati so tudi sprejeli nosilno resolucijo 11. kongresa z  naslovom »Brez kmetijstva in podeželja ni prihodnosti«
Besedilo resolucije si lahko preberete v nadaljevanju.”Dokončno smo postali ustvarjalci svoje družbene in državne sedanjosti in prihodnosti ter ustvarjalci svoje kulturne, nacionalne in politične civilizacije. Dobili smo priložnost, da soustvarjamo kulturno politično in gospodarsko podobo Evrope. Tako smo zapisali v program Slovenske demokratske stranke.

Vse navedeno velja tudi za področje kmetijstva. Prav kmetstvo je skozi dolga desetletja in stoletja kljubovalo in ohranjalo tradicije slovenskega jezika, slovenske kulture in slovenskega prostora. Slovenski kmet je bil steber in branik slovenstva v vseh zgodovinskih časih. Ni ga uklonila niti ideja socialistično-komunističnih oblastnikov o razlastitvi in ponižanju vseh, ki so imeli pridelovalno zemljo in ki so z žulji svojih rok morali hraniti tudi te oblastnike. Kmet je postal  takrat razredni sovražnik.

Sprašujemo se, ali sedanji vladi, ki jo vodi Alenka Bratušek, kmet ponovno postaja razredni sovražnik? Videti je tako, saj poskuša z bolj nekoliko bolj prefinjenimi, a v osnovi podobnimi prijemi, preko davka na nepremičnine ponovno oslabiti tistega, ki jo hrani, ki ji omogoča eksistenco in biološki obstoj. Ali njive, travniki, polja, gozdovi niso prostor, torej okolje, ki ima večpomensko vlogo?

Komu naj torej mi kmetje izstavimo račun za zrak in kisik, ki ga proizvajajo naša drevesa in komu naj izstavimo račun za prosto sprehajanje vseh ljudi po naši lastnini, po naših gozdovih? Ko se obračamo s tem dokumentom na vso slovensko javnost, želimo izpostaviti ustavno kategorijo lastnine. In Ustavo mora spoštovati tudi predsednica Vlade.

Javnosti sporočamo, da ne želimo zapreti naših gozdov vsem ljubiteljem narave, a prav njih, in s tem vse vas državljanke in državljane Slovenije, pozivamo, da nas podprete v naših prizadevanjih po pravičnosti.

Kmetje, in tudi vsi drugi, ki nam je blizu podeželje, pridelava in predelava hrane ter s tem ohranjanje narave, smo pripravljeni prispevati svoj delež za pokrivanje in reševanje težavne situacije v kateri se je znašla naša država. Tega stanja v državi nismo povzročili mi in dobro se zavedamo, da bomo plačevali pokradeno in odtujeno premoženje in sredstva, ki so si jih tajkuni brez kazni in posledic prisvojili.  Namesto da bi odgovorni preganjali in iskali sredstva prav pri navedenih virih, poskušalo oblastniki  prekomerno obremeniti nas, kmetovalce, ki ves čas pod budnim očesom države in bruseljskih revizorjev skrbimo za eksistencialno preživetje novodobnih oblastnikov in vsega slovenskega naroda.

Zato zahtevamo pravičnost. In sorazmernost.

Prav tako zahtevamo, da kmetijska politika končno začne, ne zgolj deklarativno, ampak stvarno izpolnjevati cilje na področju kmetijstva in okolja, ki so povsem jasni. Kljub temu, da je država porabila za »kmetijstvo« od leta 2000 do danes kar 3 milijarde evrov, se je dohodninski položaj slovenskega kmeta poslabšal. Zmanjšujejo se površine namenjene za kmetijstvo. Vedno več kmetijskih zemljišč se zarašča. Vedno manj je zelenjave, krompirja, jajc, svinjskega mesa, medu. Ker se kmetijska in gospodarska politična sfera ne znata uskladiti, narašča število kmetijskih površin pod koruzo, ki je namenjena rabi v bioplinarnah. Politika doslej še vedno ni uspela izpeljati preusmeritev in pravilno ovrednotiti sonaravnega kmetovanja z namenom, da se ohranja naravno okolje.

Kmetje, prebivalci podeželja, pridelovalci in predelovalci hrane z veliko zaskrbljenostjo zremo v novo  obdobje Programa razvoja podeželja – PRP. Več kot ena milijarda evrov bo namenjena za razvoj podeželja v naslednjih 7 letih. Bojimo se, da bodo sredstva, ki jih res ni malo, ponovno poniknila v slabo načrtovane in dvomljive ponore, kakor se je velikokrat dogajalo v preteklosti.

Zato zahtevamo:

1. jasno in transparentno politiko porabe proračunskih sredstev na področju kmetijstva.

2. Izboljšanje dohodninskega in socialnega statusa kmeta.

3. takojšnje ukrepe, ki bodo v kmetijstvu in podeželju omogočali nova delovna mesta.

4. Učinkovitejšo zaščito kmetijskih površin.

5. Sistemsko vzpodbujanje in podporo deficitarnim kmetijskim področjem

6. Lažje pogoje za plasiranje kmetijskih pridelkov na tržišča, ki jih regulira država.

7. Jasno definirano podporo sonaravnemu kmetovanju.

8. Izenačitev statusa lastnika privatnih gozdov in nekoč državnih ter sedaj olastninjenih gozdarskih podjetjih pri pridobivanju koncesij.

9. Zmanjševanje birokratskih ovir na področju gozdarstva in kmetijstva.

10. temeljito reorganizacijo (odpravljanje administrativnih ovir)  Agencije RS za okolje – ARSO, ki predstavlja veliko coklo  pri pridobivanju soglasij in koncesij tako na področju namakalnih sistemov kot tudi ribogojstva.

11. država naj z ukrepi zaščiti naša kmetijska zemljišča pred uzurpacijami in divjim odlaganjem komunalnih in drugih nevarnih odpadkov.

Država in njena politika bosta dokazali, da jima je mar za njene državljane, lastni obstoj in razvoj šele takrat, ko bosta delovali  v interesu lokalne trajnostne oskrbe s hrano, v interesu zaščite našega skupnega prostora in s tem v interesu ohranjanja naših naravnih  virov.”