Fiskalno pravilo nas varuje pred znižanjem pokojnin in socialnih transferjev
ponedeljek, 6. 5. 2013Vsako odlašanje vnosa fiskalnega pravila v ustavo nas bo neposredno stalo, zato bi morala vsaka odgovorna javnofinančna politika stremeti k čimprejšnjemu vpisu. Podpredsednik SDS in poslanec Zvone Černač ter poslanec SDS mag. Andrej Vizjak sta na današnji novinarski konferenci poudarila pomen čimprejšnjega vpisa fiskalnega pravila v ustavo, pri čemer sta naštela nekatere ključne argumente, ki takšni odločitvi pritrjujejo.Podpredsednik SDS Zvone Černač je na današnji novinarski konferenci uvodoma spomnil, da smo si v SDS lansko leto, v času, ko smo vodili vlado, prizadevali za vpis fiskalnega pravila v ustavo. “Na tem istem stališču stojimo tudi danes,” je dejal ter poudaril, da je tudi besedilo, ki je danes na mizi takšno kot je bilo takrat. “Fiskalno pravilo je eden od mehanizmov za zavarovanje javnih financ in eden od načinov, kar je še posebej pomembno v tem sedanjem obdobju, ki bo omogočil, da bomo težave reševali sami, brez tuje pomoči,” je poudaril podpredsednik SDS. V nadaljevanju je spomnil na to, da smo se v SDS ne glede na nujnost čimprejšnjega vpisa fiskalnega pravila v naš pravni red, aprila letos strinjali z enomesečnim odlogom odločanja ter spoštovali željo nekaterih političnih strank, ki so želeli pred odločanjem imeti izračune o tem, kaj pomeni vpis v ustavo in uveljavitev fiskalnega pravila v letu 2015, pri čemer smo že takrat poudarili, da besedilo govori o srednjeročnem obdobju, upoštevaje dolgoročne okoliščine. “Danes so ti izračuni na mizi, zato ni več nobenih razlogov za ponovno odlaganje in prelaganje odločanja o tej ustavni spremembi oziroma bi tako ravnanje državi povzročilo dodatno škodo,” je bil jasen podpredsednik SDS Černač. Nadalje je pojasnil, da v SDS pričakujemo, da bomo jutri na nadaljevanju plenarnega zasedanja opravili razpravo in odločanje o vpisu fiskalnega pravila v ustavo v besedilu, kot je bilo z več kot dvotretjinsko večino sprejeto na ustavni komisiji. “To stališče smo jasno in nedvoumno povedali na včerajšnjem sestanku vseh parlamentarnih strank,” je poudaril podpredsednik SDS.Po Černačevih besedah je tudi nerazumno zavračanje in stalno prelaganje odločanja predvsem s strani Pozitivne Slovenije in Socialnih demokratov, saj nas izkušnje iz drugih držav učijo, da so morali pokojnine za 30 in več odstotkov zniževati v tistih državah, v katerih niso bili sami sposobni omejiti javne porabe, zato so zašli v spiralo zadolževanja, potrebovali so zunanjo pomoč in so bili prisiljeni sprejeti bistveno strožje ukrepe kot bi bili potrebni, če bi se pravočasno samo-omejili in sanirali javne finance. “Način, da po tej poti ne gremo oziroma eden od mehanizmov je fiskalno pravilo,” je dejal.”Torej, če ne uredimo javnih financ, znižamo obsega javne porabe, primanjkljaja spravimo v razumne okvirje, če ne zmanjšamo obsega zadolževanja, predvsem pa, če ga ne pocenimo, kar vse omogoča fiskalno pravilo, potem nam res grozijo veliki rezi v pokojnine in socialne transferje. Fiskalno pravilo nas torej varuje pred znižanjem pokojnin in znižanjem socialnih transferjev,” je poudaril podpredsednik SDS Černač. Po njegovih besedah pa na drugi strani vpis fiskalnega pravila v ustavo omogoča tudi zadolževanje po nižji obrestni mer in s tem odpira možnost za razvoj in nova delovna mesta. “Predsednica vlade je včeraj dejala, da je bilo zadnje zadolževanje države po tako visoki obrestni meri slabo in da nobena država ni sposobna plačevati tako visokih obresti, dejala pa je tudi, da se v letu in pol ne da znižati primanjkljaja za 1,5 milijard evrov,” je še povedal Černač in ob tem izpostavil, da je druga Janševa vlada v manj kot letu dni primanjkljaj iz 2, 3 milijard evrov znižala na 1 milijardo evrov, torej za 1, 3 milijard evrov.Ob zaključku je Černač še dejal, da tudi formalni razlogi govorijo o tem, da besedila, kot je bilo z dvotretjinsko večino sprejeto na ustavni komisiji, ni mogoče spreminjati in vračati na ustavno komisijo. Po njegovih besedah tudi ugledni ustavni pravniki ne morejo enakih določb 3. aprila tolmačiti na en način, 9. aprila pa na povsem drug način. “Zato je treba opraviti razpravo in sprejeti odločitve,” je bil jasen. Pojasnil pa je tudi razloge, zakaj je treba o tem odločati jutri: “Vlada mora ta teden obravnavati in sprejeti ter v Bruselj poslati ukrepe v okviru reformnega progama in pakta stabilnosti. Del tega sporočila bi po našem mnenju moral biti tudi zapis fiskalnega pravila v ustavo.”
Poslanec SDS mag. Andrej Vizjak je uvodoma dejal, da vnos zlatega fiskalnega pravila ni stvar političnega prestiža, trme ene ali druge politične opcije ali spopada med koalicijo in opozicijo, temveč gre za izjemno pomembno sporočilo in dejanje ter samo-omejevanje države, ko govorimo o javnih financah. Izrazil je prepričanje, da bi bilo zadolževanje ob nedavni izdaji obveznic zagotovo cenejše, v kolikor bi pred izdajo obveznic sprejeli zlato fiskalno pravilo in v kolikor bi imeli sprejet reformni program in program stabilnosti. “Velika povezava je med donosi in med takoimenovanim političnim marketingom oziroma političnimi dejanji. Zelo pomembno je, kaj oblast govori in dela, glede na ceno denarja, po kateri se zadolžuje,” je poudaril mag. Vizjak. Po njegovih besedah je vlada Alenke Bratušek najprej ustvarila negotovost na finančnih trgih z relativno nejasnimi sporočili najodgovornejših, potem pa šla v prodajo obveznic. “Rezultati prodaje so znani, zadolžili se bomo po rekordno visokih donosih. Novo zadolževanje nas bo dodatno stalo 147 milijonov evrov letno,” je poudaril mag. Vizjak in dejal, da bomo samo za obresti dali več denarja kot ga v enem letu namenimo za štipendije. “Prav tako iz proračuna plačamo manj letnega dodatka za upokojence kot je obresti za zadolževanje,” je bil jasen mag. Vizjak. Ob tem je še dejal, da bomo za obresti v celoti morali odplačati približno 10% proračuna. “Vsakomur je jasno, da to ni vzdržno in da lahko politika z dejanji in jasnimi stališči okrog konsolidacije javnih financ, takšno zadolževanje poceni,” je poudaril poslanec SDS. Ob tem je izpostavil, da ima vnos zlatega fiskalnega pravila v ustavo izjemen učinek na ceno denarja, po katerem se država in gospodarstvo zadolžujeta. “Vsako odlašanje vnosa fiskalnega pravila nas bo neposredno stalo, kar nas uči tudi zgodovina, če spremljamo donose desetletnih obveznic v zadnjem letu od nastopa Janševe vlade do danes, smo uspeli po poletju leta 2012, postopno zniževati pribitke na desetletne obveznice, ker so bili sprejeti pomembni ukrepi, ki vplivajo na stabilizacijo javnih financ, to pa je dva varčevalna proračuna, slaba banka, odločitev glede SDH, reforma trga dela, pokojninska reforma in odločba ustavnega sodišča glede referendumske deblokade,” je pojasnil mag. Vizjak ob razlagi grafa pribitkov v letošnjem letu.Glede vladnega reformnega programa pa je mag. Vizjak povedal, da v njem ni našel nobene reforme ter izrazil pričakovanje, da bo vlada predstavila prepričljiv program stabilnosti. “Več kot utemeljeno je, da vztrajamo pri svojih dosedanjih stališčih glede vnosa fiskalnega pravila v ustavo. To je tudi cilj proti kateremu mora stremeti vsaka odgovorna javnofinančna politika, ki pa ga ni mogoče doseči, če se ne sprejemajo ukrepi, ki vodijo k tovrstnim ciljem,” je dejal mag. Vizjak. Nenazadnje je še poudaril, da v SDS “glede tega pomembnega vprašanje, ki ga bomo obravnavali jutri, ne spreminjamo svojega stališča.”
Poslanec SDS mag. Andrej Vizjak je uvodoma dejal, da vnos zlatega fiskalnega pravila ni stvar političnega prestiža, trme ene ali druge politične opcije ali spopada med koalicijo in opozicijo, temveč gre za izjemno pomembno sporočilo in dejanje ter samo-omejevanje države, ko govorimo o javnih financah. Izrazil je prepričanje, da bi bilo zadolževanje ob nedavni izdaji obveznic zagotovo cenejše, v kolikor bi pred izdajo obveznic sprejeli zlato fiskalno pravilo in v kolikor bi imeli sprejet reformni program in program stabilnosti. “Velika povezava je med donosi in med takoimenovanim političnim marketingom oziroma političnimi dejanji. Zelo pomembno je, kaj oblast govori in dela, glede na ceno denarja, po kateri se zadolžuje,” je poudaril mag. Vizjak. Po njegovih besedah je vlada Alenke Bratušek najprej ustvarila negotovost na finančnih trgih z relativno nejasnimi sporočili najodgovornejših, potem pa šla v prodajo obveznic. “Rezultati prodaje so znani, zadolžili se bomo po rekordno visokih donosih. Novo zadolževanje nas bo dodatno stalo 147 milijonov evrov letno,” je poudaril mag. Vizjak in dejal, da bomo samo za obresti dali več denarja kot ga v enem letu namenimo za štipendije. “Prav tako iz proračuna plačamo manj letnega dodatka za upokojence kot je obresti za zadolževanje,” je bil jasen mag. Vizjak. Ob tem je še dejal, da bomo za obresti v celoti morali odplačati približno 10% proračuna. “Vsakomur je jasno, da to ni vzdržno in da lahko politika z dejanji in jasnimi stališči okrog konsolidacije javnih financ, takšno zadolževanje poceni,” je poudaril poslanec SDS. Ob tem je izpostavil, da ima vnos zlatega fiskalnega pravila v ustavo izjemen učinek na ceno denarja, po katerem se država in gospodarstvo zadolžujeta. “Vsako odlašanje vnosa fiskalnega pravila nas bo neposredno stalo, kar nas uči tudi zgodovina, če spremljamo donose desetletnih obveznic v zadnjem letu od nastopa Janševe vlade do danes, smo uspeli po poletju leta 2012, postopno zniževati pribitke na desetletne obveznice, ker so bili sprejeti pomembni ukrepi, ki vplivajo na stabilizacijo javnih financ, to pa je dva varčevalna proračuna, slaba banka, odločitev glede SDH, reforma trga dela, pokojninska reforma in odločba ustavnega sodišča glede referendumske deblokade,” je pojasnil mag. Vizjak ob razlagi grafa pribitkov v letošnjem letu.Glede vladnega reformnega programa pa je mag. Vizjak povedal, da v njem ni našel nobene reforme ter izrazil pričakovanje, da bo vlada predstavila prepričljiv program stabilnosti. “Več kot utemeljeno je, da vztrajamo pri svojih dosedanjih stališčih glede vnosa fiskalnega pravila v ustavo. To je tudi cilj proti kateremu mora stremeti vsaka odgovorna javnofinančna politika, ki pa ga ni mogoče doseči, če se ne sprejemajo ukrepi, ki vodijo k tovrstnim ciljem,” je dejal mag. Vizjak. Nenazadnje je še poudaril, da v SDS “glede tega pomembnega vprašanje, ki ga bomo obravnavali jutri, ne spreminjamo svojega stališča.”