Finančna pomoč Grčiji ni niti pravična niti ne bo učinkovita

Ukrep finančne pomoči Grčiji je krivičen do slovenskih, slovaških in drugih evropskih delavcev, v katerih je povprečna plača znatno nižja od povprečne plače v Grčiji. Predsednik SDS Janez Janša je na novinarski konferenci spregovoril o reševanju grške dolžniške krize, s katero se ta čas ukvarja celotna Evropa. »Pozablja se, da vzrok za to krizo ni samo prekomerno zadolževanje Grčije kot članice evroobmočja, ampak je glavni vzrok goljufanje oziroma prikrivanje realnih makroekonomskih statističnih podatkov,« je uvodoma poudaril. Spomnil je, da Grčija tokrat ni goljufala prvič, saj je kmalu po nastanku Evropske monetarne unije prišlo na dan, da je Grčija prikrivala podatke že ob vstopu v Evropsko monetarno unijo. »Ob razkritju je Grčija doživela le blage sankcije, celotna evropska politika je takrat v en glas zatrjevala, da naj bo to šola za naprej in da se ta primer ne sme nikoli več ponoviti. Ponovil se je pri isti državi na drastičen način v času gospodarske krize in ta grška dolžniška kriza sedaj ogroža stabilnost celotnega evroobmočja,« je poudaril.»Ukrep kombiniranja pomoči Evropske unije in Evropskega denarnega sklada Grčiji po našem mnenju ni niti pravičen niti ne bo učinkovit,« je prepričan Janša. Pojasnil je, da je krivičen zato, ker predvideva solidarnostno pomoč državi, ki je že drugič goljufala in drastično kršila pravila evroobmočja, in ker breme te pomoči, solidarnostno, na podlagi nekih kvantitativnih meril oziroma izračunov deležev, razporeja na vse članice brez tega, da bi se dejansko ugotavljalo, koliko je kakšna država članica neposredno vključena v dolžniško-upniška razmerja do grških komercialnih bank. Meni tudi, da je krivičen do slovenskih, slovaških in drugih delavcev, v katerih je povprečna plača znatno nižja od povprečne plače v Grčiji.Ta ukrep po mnenju predsednika SDS ni bil sprejet zgolj iz solidarnosti ali zaradi bojazni pred nadaljnjo destabilizacijo evroobmočja. »Številne evropske politike vodi povsem pragmatičen interes, to je interes finančnega kapitala iz tistih držav članic evroobmočja, iz katerih so močne in velike multinacionalke oz. banke in centri finančnega kapitala odobravali kredite grškemu komercialnemu finančnemu sektorju, ki teh kreditov sedaj ne more vračati,« je poudaril. Slovenske banke niso med upniki, zato bi morala slovenska vlada po njegovem mnenju na teh pogovorih zagovarjati drugačen način razdelitve bremena pomoči Grčiji, če je že pristala na to, da se gre po tej poti, ki pa je po mnenju SDS tudi neučinkovita, saj ni nobene garancije, da bodo ta sredstva vrnjena in ker ne vsebuje nobenih jasno določenih pogojev.Predsednik SDS meni, da je edina rešitev za preprečitev podobne situacije v spremembi pogodbe, na podlagi katere je Evropska unija ustanovila Evropsko monetarno unijo. »V spremenjeno pogodbo bi morali vnesti določilo, na podlagi katerega bi se članica, ki bi posredovala napačne makroekonomske podatke, ki bi zavestno goljufala, ali članica, ki določen čas ne bi mogla izpolnjevati pogojev, ki so obvezni že za vstop v evroobmočje, iz Evropske monetarne unije izločila avtomatsko za toliko časa, dokler ne bi ponovno izpolnila teh pogojev,« je prepričan Janša. Ta ukrep je po njegovem mnenju potreben tudi zato, ker je še nekaj držav članic Evropske monetarne unije blizu poti, ki vodi v grško situacijo. Med temi izpostavlja Portugalsko, Španijo, Italijo in tudi Slovenijo. Sicer je poudaril, da je Slovenija šele na začetku te poti, vendar pa opozarja, da se premikamo zelo hitro, saj je slovenska vlada javni dolg povečala za kar 59 %, kar je absolutni rekord v evroobmočju.