Finance: namesto odgovorov nove obljube

Predsednik Odbora za finance pri Strokovnem svetu SDS dr. Domen Zavrl odgovoril na vladni dokument o interpelaciji s področja financ: Predsednik Odbora za finance pri Strokovnem svetu SDS dr. Domen Zavrl odgovoril na vladni dokument o interpelaciji s področja financ:”Vlada v svojem poročilu ne le, da ne odgovarja na vprašanja, ki so bila zastavljena v interpelaciji s področja financ, temveč celo navaja nekatere usmeritve za naslednje mandatno obdobje, kar je že storila s predstavitvijo Strategije razvoja Slovenije v juniju 2004. Preseneča tudi dejstvo, da so načelne usmeritve identične postavljenim smernicam in obljubam predstavljenim v letu 2000 in operativno začrtanim v letu 2001, ki pa do danes niso bile uresničene. Kot izhodišče navajam tudi dejstvo, da je vlada na področju financ v Koalicijskem sporazumu v letu 2000 nanizala sedem obljub: stabilizacijo javnofinančnih odhodkov na ravni 42% in javnofinančni presežek v letu 2004, zmanjševanje javnega dolga, reformo javnih podjetij, reformo proračunskega sistema, popravke pokojninskega in zdravstvenega sistema, stimulativen davčni sistem ter zmanjšanje javnih financ. Nobena od obljub ni bila uresničena ali ni bila uresničena v celoti in ta razlika je tudi razlog za interpelacijo. Odgovor vlade nudi obširen nabor novih obljub in odgovarja le na redke očitke v interpelaciji. Če pa že, pa so navedeni podatki zavajajoči, iščejo vzroke lastnega neuspeha v tujini, za primerjavo uporabljajo napačne referenčne točke in blažijo neuresničene obljube s tem, da ne uporabijo kumulativne metode ocenjevanja, ki bi nazorno pokazala nad razlike med obljubljenim in izpolnjenim v času celotnega mandata. Za ponazoritev navajam le nekaj vladnih odgovor. Odgovarjali so s tistih področij, za katere so ocenili, da naj bi bila najbolj uspešna. O tem, da vlada ni odgovorila na ključne točke interpelacije na področju financ nimam več namena razpravljati. Tako npr. vlada na področju javnofinančnega primanjkljaja govori o manjšem primanjkljaju kot leta 2000 in pozablja dodati, da je bil za leto 2004 obljubljen presežek. Potrebno je izpostaviti tudi dejstvo, da kumulativno gledano podatek ni zanemarljiv. Vlada v svojem poročilu navaja tudi uspešno privatizacijo bank. Primerjati bi veljalo proces prestrukturiranja SKB banke ter popolno odsotnost kakšnega prestrukturiranja v primeru NLB. Prepozno prestrukturiranje je tako vplivalo na neustrezno uvajanje novih storitev pa tudi do informacijskega kolapsa (Sigma). Vlada navaja tudi uspešno oblikovanje nacionalnih stebrov, kar bi glede na tuje študije lahko vodilo do izkoriščanja tržnega položaja, višjim aktivnim obrestnim meram in nižji rasti podjetniškega sektorja. Poročilo navaja tudi uspešnost in stabilnost bančnega sektorja in nižanje aktivnih obrestnim mer. O neuspešnosti in nestabilnosti bančnega sektorja pričajo številne tuje in domače študije, samo po sebi umevno je tudi nižanje aktivnih obrestnih mer, a ne v takšni meri, kot bi se to zgodilo brez sterilizacijske politike. Vlada v svojem poročilu navaja tudi stimulativen davčni sistem, s poudarkom na socialni komponenti le-tega. V mednarodni raziskavi učinkovitosti davčnega sistem, ki jo je opravil WEF (2002-03), se je Slovenija uvrstila na 27. mesto za Madžarsko in Estonijo. Velja omeniti še povsem nov zakon o davku od dohodka fizičnih oseb, ki bo stopil v veljavo 1. januarja 2005 in ki naj bi začrtal nove smernice davčnega sistema. Zakon predvideva razbremenitev visoke davčne obremenitve slovenskih plač. Poudarek dohodninske reforme je na višji splošni davčni olajšavi, kar bo imelo za posledico še bolj progresiven in nekonkurenčen davčni sistem, saj bodo do olajšave opravičeni le najmanj produktivni delavci. Zanimiva je tudi poročilo vlade o transparentnosti kapitalskega trga. Glede na dejstvo, da npr. ugledna raziskava GEM v letu 2003 slovensko finančno okolje uvršča na predzadnje, 34. mesto, za argentinskim, hrvaškim in brazilskim. Po navedbah v poročilu naj bi vlada delovala zelo uspešno. Prav zato bi bilo zelo zanimivo slišati, kako razložiti, da se Slovenija po študijah konkurenčnosti nahaja na 45. mestu in se pred njo uvrščajo Čile, Estonija, Češka, Slovaška in Madžarska. Za njo pa so zaostale Turčija, Romunija in Argentina. Še bolj zanimivo bi bilo slišati odgovor na to, zakaj se je Slovenija pred nastopom vlade pred štirimi leti nahajala na 36. mestu.”