Družinske kmetije so tisto jedro, ki lahko ohrani slovensko podeželje in pridela hrano, da slovenski narod preživi in v Slovenski demokratski stranki jim namenjamo posebno pozornost.
V kulturnem domu v Radmirju je v petek, 31. marca 2017, v organizaciji Občinskega odbora SDS Ljubno ob Savinji potekal pogovorni večer o problematiki kmetijstva v Zgornji Savinjski dolini. Zbrane je na začetku pozdravil predsednik odbora Stanko Prislan, pogovor z gosti pa je vodila poslanka in predsednica Ženskega odbora SDS Nada Brinovšek.
Tomaž Lisec je svoj prispevek pričel z ugotovitvijo, da je bilo za slovenske kmete leto 2016 blizu katastrofe, ampak ne toliko zaradi pozebe, ki je prizadela večji del države, kot zaradi ustanovitve podjetja Slovenski državni gozdovi, kar je Lisec označil za strankarsko podjetje ministra za kmetijstvo Dejana Židana. Ostale lastnike gozdov se med tem izdatno obremenjuje z vodenjem novih listin in dodatnih dokumentov. »Sprejet je bil zakon o katastrskem dohodku, ki bo šele po letu 2018 v pravi meri prizadel slovenskega kmeta,« je poudaril.
Predsednik parlamentarnega odbora za kmetijstvo sklicuje redne in tudi izredne seje odbora za cel spekter problemov, s katerimi se soočajo slovenski kmetje, med drugim že omenjeni gozdovi, divjad, pozeba, fitofarmacevtska sredstva in podobno.
Marjan Golavšek je dejal, da imajo v Kmetijsko gozdarski zbornici veliko predlogov, ki mnogokrat niso uslišani s strani vlade. V zadnjem času so največ truda vložili v pogajanja pri spreminjanju zakonov, ki imajo za kmete finančne posledice, če tega ne bi počeli, bi bili stroški za kmete marsikdaj bistveno višji. Izpostavil je težave s podlubniki, pripravili so zakon za reševanje škod, saj država še ni naredila ničesar in razpise za mlade kmete, iz katerega so mnogi izpadli, kar za mlade ni ravno spodbudno.
Podpredsednik KGZ je izrazil ogorčenje nad dejstvom, da država namenja za pozidavo na desetine hektarjev najbolj kvalitetnih zemljišč, kmetje pa ne dobijo dovoljenja za manjše razširitve lastnih objektov. »Ko enkrat pozidamo kmetijsko zemljišče, ga za hrano ni več,« je poudaril.
Matjaž Kočar je izpostavil ključne poudarke iz programa Strokovnega sveta SDS za kmetijstvo. »Na prvo mesto smo postavili pomen družinske kmetije,« je dejal in pojasnil, da je to jedro, ki lahko ohranja slovensko podeželje in pridela hrano, da slovenski narod preživi in to je v preteklosti slovenski kmet že dokazoval. »Ne bomo dovolili, da država mešetari z zemljo, ki pripada kmetu, zato zagovarjamo sistem dednega zakupa,« je bil jasen Kočar, ki je izrazil tudi prepričanje, da je treba dati gozdove v upravljanje gorskim kmetom, ne nekemu državnemu podjetju.
Predsednik Odbora za kmetijstvo pri Strokovnem svetu SDS je kot velik problem označil tudi področje nabave sadja in zelenjave od lokalnih pridelovalcev v šolah in drugih javnih ustanovah: »120 milijonov proračunskega denarja konča pri italijanskih, kitajskih, avstrijskih, nemških kmetih.« Dotaknil se je tudi preobsežnega birokratskega aparata v sklopu ministrstva za kmetijstvo, ki ga bo naša vlada občutno zmanjšala, in opozoril na veliko razklanost med tem, kar se ustvarja v Ljubljani in kaj ljudje na terenu dejansko potrebujejo.
Štefka Goltnik iz mozirske izpostave Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje je dejala, da se kmetije v Zgornji Savinjski dolini razlikujejo od ostalih v Sloveniji, saj jih večina leži na hribovitem oz. goratem območju, zato so tudi omejene s širjenjem dejavnosti. Dotaknila se je razpisov, ki so prilagojeni za velike kmetije, zato njihovi manjši kmetje ne morejo kandidirati. Kmetje so ostali brez plačil za krave dojilje, prav tako država od njih pri investicijah za goveje hleve zahteva uporabno dovoljenje, ker predstavlja izjemno visok strošek. »Kmet, ki celo življenje doma redi živino, enega goveda ne sme zaklati zase,« je še dejala Štefka Goltnik, ki se sicer strinja, da mora meso za prodajo potrošniku zadoščati vseh higienskim predpisom.
Velik problem je tudi škoda, ki jo na kmetijskih površinah povzroča divjad, zato predlaga zmanjšanje staleža teh živali. »Ocenjevanje škod bi bilo treba postaviti na nove temelje,« je dejala Goltnikova, saj so trenutne ocene škod tako majhne, da se kmetom ne izplača sprožati postopkov. Dotaknila pa se je tudi nabiralništva v gozdovih, ki presega vse meje, saj nabiralci, ki nimajo meja, že ovirajo dostope lastnikov do zemljišča.
Domačini so v poglobljeni razpravi izrazili svoje težave. Izpostavljeni so bili način izplačevanja subvencij, slab odnos svetovalnih služb do kmetov, predlog za ukinitev Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, problem pojava šakala, ki grozi rejcem drobnice, težave z vodenjem preobsežne administracije in še mnogo drugega.
