Filozof Fabrice Hadjadj: „Burka – to je barbarska navada!“

Francoski filozof Fabrice Hadjadj je imel pred kratkim na sedežu Fundacije Alcilde de Gasperi v Rimu zanimivo predavanje, ki ga objavljamo z dodanimi podnaslovi in v prevodu Branka Cestnika. Francija, ki se ne vpraša„Dragi džihadisti“ se glasi naslov odprtega pisma, ki ga je spisalPhilippe Muray – eden največjih francoskih polemikov – po napadih 11. septembra2001. Pismo se zaključuje z vrsto opozoril islamističnim teroristom, toda avtorv resnici skozi primerjavo in ironijo cilja na zahodnjake in na njihovofanatično pripadnost udobju in veleblagovnicam. Citiram delček, v katerem zlahkoto opazite zbadljivost in sarkazem. „Dragi džihadisti, bojte se jezepotrošnika, turista, počitnikarja, ki sestopa s svoje počitniške prikolice! Sinas predstavljate, kako se valjamo v užitkih in brezdelju, ki so naspomehkužili? Pazite, mi se bomo borili kot levi, da ubranimo našopomehkuženost. Borili se bomo za vsako stvar, za besede brez smisla in za življenje,ki ga te besede prinašajo s seboj.“Danes lahko dodamo: zlasti se bomo borili za Charlie Hebdo, ševčeraj umirajoči list brez kakšnega koli kritičnega duha – kajti kritika pomenirazločevanje, Charlie pa je v isti koš metal džihadiste, rabine, policaje,katoličane in povprečne Francoze – toda prav zato ga bomo postavili za simbolzmešnjave in niča, ki ju ljubimo!To je stanje francoske države. Namesto da bi nam dopuščala, da sevprašamo o dogodkih, govori in govori, se trudi v umivanju lastne vesti, setrudi za pridobitev točk v raziskavah javnega mnenja, v pojavljanju obnedolžnih žrtvah, ob zasmehovani svobodi, ob skrunjeni moralnosti. Vse to, leda si ne bi priznala človeške praznine, ki je sad desetletij določene politike.Pa tudi da si ne bi priznala zmote evrocentričnega modela, po katerem naj bi sesvet razvijal v smeri sekularizacije, medtem ko smo drugod – skoraj povsod vsajod l. 1979 naprej /leto iranske revolucije, op. prev./ – priča vračanjureligije v politično sfero. Toda glej: ta previsoka samozavest in ta ideološkaslepota pripravljata v kratkem, če ne državljanske vojne, pa samomor Evrope.Teroristi so bili FrancoziPrvo, kar moramo poudariti, je, da so teroristi iz zadnjihpariških napadov Francozi. Rasli so v Franciji in niso napaka, ki se zgodi,niti niso pošasti. So izdelek integracije po francosko, pravi otroci sedanjeRepublike – skupaj z uporom, do katerega tovrstna dediščina lahko pripelje.L. 2009 je Amedy Coulibaly, avtor napadov pri kraju Montrouge in vkošer trgovini v Saint-Mandé, bil sprejet v Elizeju s strani NicolasaSarkozyja. Sprejet je bil skupaj z drugimi devetimi mladimi, ki so jih izbralinjihovi delodajalci, da bi pokazali dobre rezultate programa študij-delo.Coulibaly je takrat delal kot štipendist-delavec v tovarni Coca-Cola v njegovemrojstnem mestu Grigny.Brata Kouachi, siroti, otroka priseljencev, sta od 1994 do 2000bivala v vzgojnem centru Correze, centru, ki pripada fundaciji Claude-Pompidou.Dan po streljanju na Charlie Hebdo se je direktor tega vzgojnega centra čudil:„Vsi smo šokirani zaradi te zgodbe. Kajti poznamo ta dva mladeniča. Težko sipredstavljamo, da sta mladeniča, ki sta bila popolnoma integrirana (v lokalnemmoštvu sta igrala nogomet), lahko premišljeno ubijala. Težko je verjeti. Mednjunim bivanjem pri nas ni bilo nobenih problemov zaradi vedenja. Said Kouachije bil povsem pripravljen za družbeno in poklicno življenje.“Te besede spominjajo na besede župana iz Lunela – mesteca z jugaFrancije – ki je bil začuden ob dejstvu, da je deset mladih iz njegove občineodšlo med džihadiste v Sirijo ravno zdaj, ko je v njihovi četrti občina uredilačudovito skejtbording stezo.Islamizem ni le reakcija na praznino, temveč je podaljšek le-teNehvaležnost pa taka! Kako je mogoče, da vsi ti mladi niso svojihnajglobljih hrepenenj uresničili v tovarni Coca-Cole ali s skejtbordingom ali vlokalnem nogometnem moštvu? Kako to, da se njihova želja po junaštvu, pokontemplaciji, po svobodi ni mogla zadovoljiti z izbiro med dvema vrstamazamrznjene hrane, s sledenjem ameriški nadaljevanki, z neudeležbo na volitvah?Kako to, da se njihovi upi glede idej in ljubezni niso uresničili, ko sogledali vsakovrstni napredek ekonomske krize, napredek porok za istospolne inlegalizacije evtanazije. To zadnje je namreč tvorilo glavno temo francoskevlade pred napadi. Republika se je stegovala proti naslednji veliki človeškipridobitvi, brez dvoma zadnji, se pravi, k pravici do asistiranega samomora oz.k pravici, da te pokonča usmrtitelj, katerega veščino potrjuje naslov iz medicinskihštudijev.Naj razložim: Coulibaly in brata Kouachi so bili „popolnomaintegrirani“, a integrirani z ničem, integrirani z zanikanjem zgodovinskega induhovnega poleta. Zato so se na koncu podredili islamizmu, ki ni bil samoreakcija na to praznino, pač pa tudi podaljšek te praznine. Podaljšek pologistiki svetovnega izkoreninjenja, po izgubi družinskega izročila, potehnično izboljšanih telesih, ki jih je moč kot super-orodja povezati v strojbrez duše.Povezava med mučeništvom in materinstvomMladenič ne išče samo razloga za življenje. Išče tudi in predvsem– saj ne živimo v nedogled – razloge za žrtvovanje svojega življenja. Imamo v Evropi še kje kakšne razloge, da bi dali svoja življenja? Je to svobodagovora? Dobro! Ampak, kaj imamo tako pomembnega za povedati? Kakšno Blagovestbi radi oznanili svetu? Ali je Evropa še zmožna podati transcendenco, ki biosmislila naša dejana – to, pravim, je najbolj duhovno vprašanje in zato tudinajbolj meseno vprašanje. Ne gre samo za to, da damo svoja življenja, pač pa dadamo /podarimo/ življenje.Zanimivo ali po Previdnosti je, da je papež Frančišek na avdienci7. januarja, na sam dan prvih napadov, citirajoč pridigo Oscarja Romera govorilo povezavi med mučeništvom in materinstvom; o povezavi med biti pripravljenidati lastno življenje in biti pripravljeni dati življenje. Neizpodbitno je, dase naša duhovna šibkost odraža v demografiji. Hočete ali ne, biološka plodnostje vedno znamenje živega upanja (četudi je to upanje včasih neurejeno kot vprimeru nacionalističnega in imperialističnega natalizma).De Gaulleov nauk o moči demografije ter strateška napakateroristovČe prevzamemo totalno darvinistično stališče, moramo priznati, dadarvinizem sam ne daje prednosti v procesu naravne selekcije. Verjeti, da ječlovek usodni rezultat slučajnega in površnega delovanja evolucije, neopogumlja kaj veliko, da bi delali otroke. Bolje je imeti mačka ali psička.Morda dva majhna sapiens sapiens, zaradi teka stvari, zaradi družbeneprimernosti. Niti ne toliko kot otroka, temveč kot igrači, ki ustrezata našemudespotizmu in naši potrebi, da ne mislimo na tesnobo (preden se le-ta hudo neposlabša). Teoretični uspeh darvinizma nujno pelje k praktični zmagifundamentalistov, ki sicer zanikajo darvinizem, imajo pa veliko otrok. Prijateljica,islamologinja, Annie Laurent je glede tega povedala pomenljiv stavek: „Rojevati– to je ženski džihad.“Kar je svoj čas prisililo generala De Gaullea, da je Alžirijipodelil neodvisnost, je bilo demografsko vprašanje. Če bi hotel francosko Alžirijoohranjati po pravici, bi moral v vsem uskladiti pravice državljanov. Ker pa jefrancoska demokracija podvržena zakonitosti večine, torej zakonitostidemografije, bi ta ista demokracija končala podrejena zakonom Korana. 5. marca1959 je De Gaulle zaupal Alainu Peyrefitteju naslednje: „Vi mislite, da lahkofrancosko telo absorbira 10 milijonov muslimanov, ki jih bo jutri 20 milijonov,pojutrišnjem pa 40? Če bi opravili integracijo, če bi bili vsi alžirski Arabciin Berberi obravnavani kot Francozi, kako bi jim preprečili, da pridejo živetiv metropolitansko Francijo, kjer je višja kakovost življenja? Moja rojstnavasica se ne bi več imenovala Colombey-les-Deux-Églises /Colombey dveh cerkva,op. prev./, temveč Colombey-les-Deux-Mosquées /Colombey dveh mošej, op.prev./!“Zagotovo. Obstaja osvoboditev ženske, na katero smo lahko ponosni.Če pa se ta osvoboditev prelevi v kontracepcijsko in abortistično militanco, inče je očetovstvo in materinstvo razumljeno kot neznosno breme za posameznike,ki so pozabili, da so tudi oni sinovi in hčere, potem taka osvoboditev po nekajrodovih ne more ne dati prostora številčni premoči žena v burki. Kajti žene vmini krilu se množijo precej manj. Z lahkoto protestiramo: „Burka – to jebarbarska navada!“ Toda te barbarske navade v kombinaciji s priseljevanjem, kimaši luknje zaradi evropske denatalitete, bodo jutri na glavo postavile našocivilizacijo, se pravi, naš jutri brez potomstva.V bistvu džihadisti delajo strateško napako. Ker povzročajo jeznereakcije, upočasnjujejo mehko islamizacijo Evrope. Tisto islamizacijo, ki jo jev svojem zadnjem romanu predstavil Michel Houellebecq in ki se uresničujezaradi naše dvojne šibkosti: religiozne in spolne.Bo islamski monoteizem tisto naslednje?V vsakem primeru se moramo otresti nadutosti, zaradi katereverujemo, da so islamistična gibanja pred-razsvetjenska, barbarska – kot smoprej rekli, ter da bodo ta gibanja postala zmerna takoj, ko bodo odkrila bliščporabništva. V resnici gre za post-razsvetljenska gibanja, ki dobro vedo, da sose humanistične ideologije, ki so zamenjale verska prepričanja, sesule. Povsemna mestu se je torej vprašati, če ni islam v dialektičnem razmerju ztehno-liberalno Evropo, ki je zavrnila svoje grško-latinske korenine in svojajudovsko-krščanska krila. Evropa ne more preživeti brez Boga in mater. Ker pase kot razvajeni otrok noče vrniti k svoji materi Cerkvi, bo na koncu privolilav lahkotni monoteizem, v katerem je odnos do bogastva manj dramatičen, spolnamorala bolj sproščena in v katerem hi-tech postmoderna gradi čudovita mesta,kot so tista v Katarju. Bog in kapitalizem, mlada dekleta v haremu inračunalniška miška,… zakaj bi to ne bil zadnji kompromis, resnični koneczgodovine?Eno se mi zdi, da drži: kar je bilo dobro v vekih luči /siecle desLumieres, vek luči – drugo ime za razsvetljenstvo, op. prev./, ne more obstatibrez Luči vekov. Toda ali bomo priznali, da je ta Luč pravzaprav Luč Besede, kije postala meso, Luč Boga, ki je postal človek? Se pravi, Luč Božanstva, ki nepohodi človeškega, temveč ga sprejme v njegovi svobodi in šibkosti?Ste prepričani, da Svetega Petra ne bo doletela usoda SveteSofije?To je vprašanje, ki ga postavljam vam. Rimljani ste, toda ali stezares prepričani, da bazilike Svetega Petra ne bo doletela usoda carigrajskeSvete Sofije? Italijani ste, toda ali ste se pripravljeni boriti za Božanskokomedijo, ali pa se je boste sramovali, ker si je v njej pač Dante v 28. spevuPekla drznil Mohameda postaviti v deveto jamo osmega kroga? Konec koncev smoEvropejci, toda ali smo ponosni na našo zastavo z dvanajstimi zvezdami? Šepomnimo, kakšen je pomen dvanajsterih zvezd, ki napeljujejo na JanezovoRazodetje ter na Schumanovo in De Gasperijevo vero? Potrebno je odgovoriti, alipa bomo izumrli: za kakšno Evropo smo pripravljeni dati življenje?