Po podatkih Onkološkega Inštituta in Registra raka Slovenije v Sloveniji letno na novo za rakom zboli 15.000 oseb, preko 6000 jih umre. Rak je prvi vzrok smrti pri moških in na drugem mestu pri ženskah. Danes med nami živi preko 130.000 prebivalcev Slovenije, ki so kadarkoli v preteklosti imeli postavljeno diagnozo raka.
Po podatkih OECD za leto 2021 je rak drugi najpogostejši vzrok za smrt med državami članicami takoj za srčno-žilnimi boleznimi in predstavlja 24 % vseh smrti v letu 2019. Najpogostejši rak za oba spola je rak pljuč z 21 %, kolorektalni rak z 11 %, pri ženskah rak dojk v 15 % in rak prostate v 10 % pri moških. Te štiri vrste raka predstavljajo 44 % vseh smrti zaradi rakave bolezni. Po letu 2000 opažamo upadanje števila smrti zaradi rakavih bolezni v državah OECD. Incidenca raka v državah OECD je v povprečju 294 na 100. 000 prebivalcev, Slovenija ima nekoliko višjo incidenco z 302 na 100.000. Povprečna umrljivost za rakom v OECD državah je 191, Slovenija pa se z 224 smrti na 100. 000 prebivalcev žal uvršča med države z višjo umrljivostjo. Predsednica Evropske komisije je za obdobje 2021 - 2027 napovedala ukrepe držav članic za premagovanje raka (Europe Beating Cancer Plan), ki je del programa Europe4Health. Prav tako Slovenija napoveduje povečanje naporov za boj proti raku. Vlada RS je v začetku leta 2022 sprejela Državni program obvladovanja raka (DPOR). V prejšnjem DPOR-ju je bil poudarek na primarni preventivi s programi DORA, ZORA in SVIT, ki se seveda nadaljujejo. Poudarek v DPOR za leta 2022 do 2026 pa je zagotavljanje enakosti za vse prebivalce z idejo, da ima vsak prebivalec Slovenije čim bolj enake možnosti za zdrave izbire, s katerimi preprečujemo nastanek raka, čim zgodnejšo diagnostiko raka ter dolgoročno čim boljše izide pri celoviti obravnavi raka. Pomembna je tudi celostna rehabilitacija in paliativna oskrba.
Za izboljšano paliativno oskrbo je vlada Janeza Janše oziroma vlada pod vodstvom SDS leta 2021 potrdila nove zdravstvene programe z vzpostavitvijo paliativnih centrov na Onkološkem Inštitutu, Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana in Maribor ter v regijskih bolnišnicah Murska Sobota in Novo mesto, vrsto let pa se dejavnost timske paliativne oskrbe že izvaja v Splošni bolnišnici Jesenice, torej v gorenjski regiji. V bodoče naj bi vse slovenske bolnišnice vzpostavile paliativne time, ki v lokalnem okolju skrbijo za vzpostavitev timov strokovnjakov, ki nudijo pomoč terminalnim onkološkim, pa tudi drugim kroničnim bolnikom v domačem okolju in na domu. Vsak posameznik pa lahko z zdravim načinom življenja preprečuje nastanek določenih vrst raka z zdravim načinom življenja, ki zajema zdravo prehrano, redno telesno aktivnost in opustitev razvad, kot je kajenje. Pomembno je seveda tudi, da ob prvem sumu na resno bolezen kot je rak, nemudoma opravimo posvet z osebnim zdravnikom, ki bo poskrbel za ustrezno obravnavo ter da redno sodelujemo v državnih preventivnih programih DORA, ZORA in SVIT.
Alenka Forte, dr. med., specialistka interne medicine in specialistka gastroenterologije
Sekretarka na Ministrstvu za zdravje
Viri: Preživetje bolnikov z rakom, publikacija OI Ljubljana, 2020
Vladna gradiva 2021 - 2022
Health at a Glance 2021- OECD indicatorsA GLANCE 2021