Evropski razvojni tokovi in prihodnost Maribora

V četrtek, 22. junija 2006, je Štajerski narodni forum v Mariboru organiziral javno tribuno z naslovom »Evropski razvojni tokovi in prihodnost Maribora«. Štajerski narodni forum je bil ustanovljen v maju letošnjega leta in združuje člane in simpatizerje stranke. Njihov slogan se glasi: »Skupaj sestavimo mozaik«, prizadevajo pa si za boljšo prihodnost Maribora. Tribuno je vodila predsednica Štajerskega narodnega foruma Lidija Kocuvan Gašparič, ki je v izhodišču poudarila pomen in vlogo foruma pri iskanju izboljšav v Mariboru in regiji.Gostili so evropsko poslanko dr. Romano Jordan Cizelj, ki je na kratko predstavila delo v Evropskem parlamentu. To se nekoliko razlikuje od parlamentov posameznih držav članic, saj se ne deli na koalicijo in opozicijo. Dokumenti, o katerih glasujejo v parlamentu, so že plod predhodne razprave in tu ne gre več za usklajevanje. Vse to mora biti opravljeno že pred glasovanjem. V ta namen deluje 20 odborov, ki obravnavajo različna področja. V teh odborih delujejo predstavniki različnih držav. Slovenija kot majhna država mora za uveljavitev svojih idej sklepati zavezništva. Ponavadi se naši poslanci obrnejo na poslance iz držav s podobnimi težavami in si tako zagotovijo številnejšo podporo pri glasovanju. Pri oblikovanju dokumentov se poslanci posvetujejo z različnimi interesnimi skupinami, ki jih opozorijo na bistvene stvari, ki so v konkretnem primeru pomembne. O zastopanosti žensk v Evropskem parlamentu je dr. Romana Jordan Cizelj povedala, da se ta od prvih volitev v Evropski parlament, ki je bil leta 1979 nenehno zvišuje. Še vedno pa je opazna nizka zastopanost žensk na najvišjih položajih. Tako od 20 odborov le šestim predsedujejo ženske. Približno 50-odstotni delež žensk pa je na primer že med podpredsedniki odborov. Dr. Romana Jordan je predstavila Lizbonsko strategijo, katere geslo je »večja konkurenčnost in več delovnih mest«. Pri oblikovanju tega dokumenta je imela Slovenija aktivno vlogo. Lizbonska strategija ugotavlja, da ima Evropa dovolj izobraženih ljudi, kar pa je v primerjavi z drugimi družbami slabše izkoriščeno, predvsem v smislu inovacij. V 7. okvirnem programu so za to navedene vzpodbude Evrope in področja, na katerih bi bile lahko posamezne regije konkurenčne. Za programe s teh področij evropska komisija zagotavlja finančna sredstva. Evropa je sestavljena iz številnih regij, v katerih Evropski parlament spodbuja razvoj. Maribor z okolico je prav tak prostor, na kakršnih temelji evropska politika. V preteklosti se je Maribor že izkazal z uspešno industrijo, ki pa je nekoliko zamrla. Za Maribor je od področij, na katerih bi bile posamezne regije lahko konkurenčne, zanimivo predvsem področje sodelovanja med akademsko in strokovno sfero. Evropska unija še posebej spodbuja razvoj gospodarstva, podjetništva, področje vesoljske tehnike, ki razvija informacijsko družbo ter varnostne tehnike in okoljskih znanosti, kot je energija, materiali ipd. Vsa ta področja pa so za Maribor izrednega pomena. Dr. Jože Koprivnikar, podpredsednik Mestnega odbora SDS Maribor je povedal, da si tudi v Mariboru želijo, da bi Lizbonska strategija uspela in da je že čutiti to tendenco. Maribor je že v preteklosti izrabljal ta sredstva, in sicer prek univerze in razvojne agencije. Strinjal se je z evropsko poslanko, da je inovativnost v Sloveniji nizka in dodal, da se patentom posveča premalo pozornosti. Ta odgovornost pa je na trgu, ki se mora truditi, da inovacije in patente primerno iztrži. Za to ni dovolj stik med industrijo in univerzo, pač pa je treba stike razširiti v čim več smeri. »Za ustvarjanje izdelkov z visoko dodano vrednostjo so potrebni ustrezni pogoji in pa klima«, je še poudaril Jože Koprivnik. Z Maribor so v tranzicijskem času značilni propadi industrijskih gigantov. S tem je šlo veliko znanja v nič, vendar se je Maribor sedaj že reformiral. Izgube so nadomestili s številnimi majhnimi podjetji, sedaj pa je potrebna ustrezna klima za povezovanje podjetništva in stroke. Dr. Romana Jordan Cizelj je še dodala, da je za razvoj nujna jasna strategija in prioritete. Zavedati se je treba, da veliko število majhnih projektov ne da enakega rezultata kot majhno število velikih projektov. Zato je treba biti velikopotezen. Za črpanje sredstev Evropske unije je nujno tudi dobro informiranje in poenostavljanje postopkov v državi.