Evropski pomen obsodbe totalitarnih režimov

Poslanec SDS France Cukjati je na današnji novinarski konferenci poudaril evropski pomen obsodbe totalitarnih režimov, predstavil pa je tudi dopolnila k obema novelama t.i. “vojnih zakonov”.   “Pri sprejemanju Resolucije o totalitarizmu in obeh vojnih zakonih je treba izhajati iz človeškega sočutja do žrtev, ne pa iz ideoloških predpostavk, saj nas ideološke predpostavke delijo, medtem ko nas edino človeško sočutje lahko poenoti,” je dejal g. Cukjati in izpostavil, da resolucija Evropskega parlamenta o evropski zavesti in totalitarizmu, obsoja vse totalitarizme in pri tem izhaja iz vidika žrtve. “Iz vidika žrtve pa je vseeno, katere oborožene sile so jih protipravno preganjale, zapirale, mučile ali ubijale. V SDS -stranki, ki vključuje verne in neverne, potomce domobranskih in partizanskih staršev – menimo, da moramo izhajati iz tega, kaj so posamezni dogodki pomenili za žrtve,” je dejal Cukjati in poudaril, da je PS SDS tudi zato predlagala, da se najprej opravi razprava o resoluciji, da ne bomo še naprej ujeti v ideološke predpostavke, ampak bomo žrtve obravnavali glede na njihovo trpljenje. Poslanec SDS je izrazil upanje, da se koalicijski poslanci pri obravnavanju evropske resolucije ne bodo spustili na nivo opravičevanja našega komunizma.”SDS bo pri tem vprašanju ostala na ravni, pomembni za žrtve, ” je dejal Cukjati. 

Poslanec SDS je na novinarski konferenci predstavil tudi amandmaje, ki jih je PS SDS vložila k obema t.i. “vojnima zakonoma”. Glede novele zakona o žrtvah vojnega nasilja je pojasnil, da predlog še vedno deli žrtve in jih ločeno obravnava, poleg tega je po njegovem mnenju krivično in v nasprotju z ustavo, če je odnos sedanje demokratične države do žrtev takratnega nasilja različen glede na to, kje in kako so trpele. “Najsi gre za žrtve, ki so jih kot talce postrelili Nemci, za žrtve, ki so jih postrelili domobranci, ali pa za žrtve, ki so jih žive zmetali v kraška brezna ali rudniške jaške, vse žrtve bi morale biti obravnavane enako,” je povedal g. Cukjati in dodal, da sedaj pripravljen predlog civilnim žrtvam partizanov in revolucionarnega nasilja ne priznava vseh pravic, ki jih npr. priznava internirancem ali prisilnim mobilizirancem. Poslanec SDS je tudi prepričan, da je potrebno k vprašanju žrtev vojnega nasilja pristopiti zrelo, cilj pri sprejemenju novele pa bi moral biti človek in ne ideološko preigravanje. Poslanec SDS je opozoril še na kršitev enega od osnovnih načel delovanja državnega zbora, do katerega je prišlo pri oblikovanju tokratne novele o žrtvah vojnega nasilja. “Ko državni zbor sprejema zakon o določeni skupini, k oblikovanju tega zakona povabi tudi skupino, ki jo ta zakon zadeva. Prisilni mobiliziranci in žrtve revolucionarnega nasilja k razpravi o tej noveli niso bili povabljeni. Nova Slovenska zaveza (NSZ) je državnemu zboru že posredovala izjavo, da se bo vnaprej odrekla zakonu, ki je bil sprejet v njihovi odsotnosti,” je pojasnil Cukjati in dodal, da je nekorektno, da NSZ ni bilo omogočeno, da bi povedala svoje mnenje. “To je škoda za slovenski parlamentarizem,” je prepričan. Pri tem je spomnil, da je, ko je bil predsednik državnega zbora v prejšnjem mandatu, v pripravo t.i. “vojnih zakonov” vključil tako NSZ kot tudi Zvezo borcev.

Prav tako v noveli ostaja nespremenjen “zloglasni šesti člen”, kjer bi moral biti, če že ostaja, bolj natančno definirati pojem “sodelovanje z okupatorjem”, je pojasnil Cukjati. Ravno zaradi tega člena pa bo po njegovem mnenju ta novela “lex incerta” in bo tudi neustavna.”Neuravnotežen in nekorekten pa je tudi predlog novele zakona o vojnih grobiščih. Status vojaškega grobišča bi morala dobiti tudi domobranska grobišča,” je povedal Cukjati in obenem dodal, da bi glede določbe o prepovedi poveličevanja simbolov okupatorja ali simbolov sodelovanja z okupatorjem,  upoštevajoč načelo enakosti, novela morala prepovedati tudi poveličevanje simbolov revolucionarnega nasilja. Pri noveli o vojnih grobiščih pa PS SDS v amandmajih predlaga, da se izraz “umrli” nadomesti z besedo “usmrčeni”, besedilo na grobiščih pa naj bi se iz “Žrtve vojne in revolucionarnega nasilja” spremenilo v bolj izrazoslovno dosledni “Žrtve vojnega in revolucionarnega nasilja” ali pa v “Žrtve vojne in revolucije”.